Odpri v Google MapsKazalo
74 odnosi: Al Andaluz, Alabaster, Antonio Pérez, Aragonska krona, Arkada, Španci, Španija, Španske province, Španski zlati vek, Barcelonski disput, Decazeville, Dolina Aran, Ebro, Ernani (opera), Ferdinand II. Aragonski, Francisco de Goya, García IV. Pamplonski, Geloux, Hafsidi, Hajredin Barbarosa, Huesca, Ibersko gorovje, Jakob II. Aragonski, Janez II. Kastiljski, Karel V. Habsburški, Karel Veliki, Kastilja (zgodovinska regija), Kastilja in Leon, Katalonščina, Katalonija, Katalonske dežele, Korzika, Kraljevina Navarra, Kulteranizem, La Rioja, Marija Ogrska, Matej Mugerli, Miguel Servet, Motociklistična Velika nagrada Aragonije, Mreža geoparkov Evrope, Muret, Muzeji Mequinenza, Ničelni poldnevnik, Nikolaj, Nova Akvitanija, Nueva planta, NUTS 1, Okcitanija, Pantelleria, Pico de Aneto, ... Razširi indeks (24 več) »
Al Andaluz
Al Andaluz leta 910 Al Andaluz (arabsko الأندلس, DIN al-ʼAndalus, špansko Al-Ándalus, portugalsko Al-Andalus, aragonsko Al-Andalus, katalonsko Al-Àndalus, berbersko Andalus ali Vandalus), znana tudi kot Mavrska Iberija in Islamska Iberija, je bila srednjeveška islamska država, ki je na svojem višku obsegala večino današnje Španije in Portugalske, Andoro in del južne Francije.
Poglej Aragonija in Al Andaluz
Alabaster
Okno iz alabastra v mavzoleju Galle Placidije v Raveni (Italija) Alabaster je mineral ali kamnina, ki je mehka in se pogosto uporablja za rezanje, pa tudi za izdelavo mavca v prahu.
Poglej Aragonija in Alabaster
Antonio Pérez
Antonio Pérez del Hierro (Madrid, Španija; 1540 – Pariz, Francija; 7. april 1611) je bil državni sekretar Španije v času vladavine Filipa II.
Poglej Aragonija in Antonio Pérez
Aragonska krona
Aragonska krona je bila skupnost monarhij pod vodstvom aragonskih kraljev (1162-1716).
Poglej Aragonija in Aragonska krona
Arkada
Arkade znotraj mošeje Uqba znana kot Velika mošeja Kairouan, Tunizija Arkade na gradu Schwanenburg Arkada je zaporedje stebrov, ki jih povezujejo loki.
Poglej Aragonija in Arkada
Španci
Mozaik Špancev Španci ali Kastiljci (špansko: españoles ali tudi castellanos) so romanski narod, ki pretežno živi v Evropi na Pirenejskem polotoku, to je v Španiji, v preostalem svetu pa še v bivših kolonijah, največ v južni Ameriki.
Poglej Aragonija in Španci
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Aragonija in Španija
Španske province
Karta španskih provinc Španija in njene avtonomne skupnosti so razdeljene na petdeset provinc (špansko provincias, ednina Provincia).
Poglej Aragonija in Španske province
Španski zlati vek
Španski zlati vek (špansko Siglo de oro) je obdobje razcveta španske umetnosti in literature, ki sovpada z vzponom španske Habsburške dinastije.
Poglej Aragonija in Španski zlati vek
Barcelonski disput
Barcelonski disput (Barcelona, 20.–24. julij 1263) je bil uradno sklicana teološka razprava med predstavniki krščanstva in judovstva o tem ali je bil Jezus mesija ali ne.
Poglej Aragonija in Barcelonski disput
Decazeville
Decazeville, prvotno La Salle (okcitansko La Sala), je naselje in občina v južnem francoskem departmaju Aveyron regije Jug-Pireneji.
Poglej Aragonija in Decazeville
Dolina Aran
Dolina Aran (okcitansko:; katalonsko:; špansko) (prej se je uradno imenoval Val d'Aran) je upravna enota (prej je bila comarca) v Kataloniji v Španiji, sestavljena iz Doline Aran, 633,5 kvadratnih kilometrov na območju Pirenejev na severozahodnem delu province Lleida.
Poglej Aragonija in Dolina Aran
Ebro
Ebro je reka na severu in severovzhodu Iberskega polotoka v Španiji.
Poglej Aragonija in Ebro
Ernani (opera)
Ernani je lirična opera v štirih dejanjih Giuseppeja Verdija.
Poglej Aragonija in Ernani (opera)
Ferdinand II. Aragonski
Ferdinand II.
Poglej Aragonija in Ferdinand II. Aragonski
Francisco de Goya
Francisco José de Goya y Lucientes (Špansko.
Poglej Aragonija in Francisco de Goya
García IV. Pamplonski
García IV.
Poglej Aragonija in García IV. Pamplonski
Geloux
Geloux (gaskonsko Gelós) je naselje in občina v francoskem departmaju Landes regije Akvitanije.
Poglej Aragonija in Geloux
Hafsidi
Hafsidi (arabsko الحفصيون) so bili sunitska muslimanska dinastija berberskega porekla, ki je vladala v Ifrikiji (zahodna Libija, Tunizija in vzhodna Alžirija) od leta 1229 do 1574.
Poglej Aragonija in Hafsidi
Hajredin Barbarosa
Hajredin Barbarosa (arabsko خير الدين بربروس, Khayr ad-Din Barbarus) ali Barbarosa Hajredin Paša (turško Barbaros Hayrettin Paşa), rojen kot Hizr ali Hidr, je bil osmanski gusar in kasneje veliki admiral osmanske vojne mornarice, * okoli 1478, Lesbos, Osmansko cesarstvo † 4.
Poglej Aragonija in Hajredin Barbarosa
Huesca
Huesca (aragonsko Uesca) je mesto v severovzhodni Španiji v Avtonomni skupnosti Aragonija.
Poglej Aragonija in Huesca
Ibersko gorovje
Ibersko gorovje (špansko: Sistema Ibérico, izgovarja se) je eden glavnih sistemov gorskih verig v Španiji.
Poglej Aragonija in Ibersko gorovje
Jakob II. Aragonski
Jakob II.
Poglej Aragonija in Jakob II. Aragonski
Janez II. Kastiljski
Janez II.
Poglej Aragonija in Janez II. Kastiljski
Karel V. Habsburški
Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.
Poglej Aragonija in Karel V. Habsburški
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Aragonija in Karel Veliki
Kastilja (zgodovinska regija)
Stara in nova Kastilja (rdeča) in sosednja območja (šrafirana): Pokrajine Stare Kastilje: Burgos, Palencia, Valladolid, Ávila, Soria in Segovia; Pokrajine Nove Kastilje: Madrid, Guadalajara, Toledo, Cuenca in Ciudad Real Šrafirana območja: Kantabrija, La Rioja, León, Zamora, Salamanca in Albacete Kastilja (špansko Castilla’) je pokrajina na osrednji planoti Španije, katere ime sega v srednjeveško kraljestvo z istim imenom.
Poglej Aragonija in Kastilja (zgodovinska regija)
Kastilja in Leon
Kastilja in León; asturijsko Castiella y Llión (leonsko narečje); galicijsko Castela e León) je avtonomna skupnost na severozahodu Španije. Ustanovljena je bila leta 1983. Oblikovale so jo province Ávila, Burgos, León, Palencia, Salamanca, Segovia, Soria, Valladolid in Zamora.
Poglej Aragonija in Kastilja in Leon
Katalonščina
Katalonščina ali katalonski jezik (català (kə.tə'la) ali (ka.ta'la)) je romanski jezik, državni jezik v Andori in uradni jezik v španskih avtonomnih skupnostih Balearski otoki, Valencija (pod imenom valencijščina) in osrednji pokrajini, kjer se govori, Kataloniji.
Poglej Aragonija in Katalonščina
Katalonija
Katalonija (v katalonščini Catalunya, v španščini Cataluña, v okcitanščini (aranščini) Catalonha) je pokrajina (regija), ki leži na skrajnem severovzhodu Pirenejskega polotoka.
Poglej Aragonija in Katalonija
Katalonske dežele
Senyera: skupni simbol vseh katalonskih dežel Katalonske dežele Katalonske dežele (katalonsko Països Catalans) je skupni izraz za dežele, v katerih se tradicionalno govori katalonski jezik oz.
Poglej Aragonija in Katalonske dežele
Korzika
Korzika je z dobrimi 8.700 km2 četrti največji otok v Sredozemskem morju in hkrati francoska regija, nahaja pa se zahodno od Apeninskega polotoka.
Poglej Aragonija in Korzika
Kraljevina Navarra
Kraljevina Navarra (bas. Nafarroako Erresuma, špa. Reino de Navarra, fra. Royaume de Navare, lat. Regnum Navarrae) je bila ena izmed kraljevin srednjeveške Evrope na področju severnega in južnega pobočja zahodnih Pirenejev.
Poglej Aragonija in Kraljevina Navarra
Kulteranizem
Velázquez. Kulteranizem (v španščini culteranismo) je stil v španski baročni literaturi, znotraj bolj splošnega stila, imenovanega konceptizem (v španščini conceptismo).
Poglej Aragonija in Kulteranizem
La Rioja
La Rioja (špansko) je avtonomna skupnost in provinca v Španiji, na severu Iberskega polotoka.
Poglej Aragonija in La Rioja
Marija Ogrska
Marija Ogrska iz dinastije Árpád je bila kraljica-žena Neapeljskega kraljestva, * okoli 1257, † 25. marec 1323.
Poglej Aragonija in Marija Ogrska
Matej Mugerli
Matej Mugerli, slovenski kolesar, * 17. junij 1981, Šempeter pri Gorici.
Poglej Aragonija in Matej Mugerli
Miguel Servet
Miguel Servet, poznan tudi pod imeni Michael Servetus, Miguel de Villanueva in Michel de Villenueve, španski teolog in polihistor, * 29. september 1509 ali 1511, Villanueva de Sigena, Huesca, Aragonsko kraljestvo (zdaj Španija), † 27. oktober 1553, Ženeva, Švica.
Poglej Aragonija in Miguel Servet
Motociklistična Velika nagrada Aragonije
Motociklistična Velika nagrada Aragonije je dirka svetovnega prvenstva v motociklizmu od sezone 2010, ki jo organizira španska pokrajina Aragonija na dirkališču Ciudad del Motor de Aragón.
Poglej Aragonija in Motociklistična Velika nagrada Aragonije
Mreža geoparkov Evrope
Evropski geoparki, znani tudi kot EGN, je nadnacionalno partnerstvo geoparkov po Evropi, nastalo v letu 2000, da zagotovi vzajemno podporo obstoječim in potencialnim geoparkom po vsej celini.
Poglej Aragonija in Mreža geoparkov Evrope
Muret
Muret (okcitansko Murèth) je mesto in občina v južni francoski regiji Jug-Pireneji, podprefektura departmaja Haute-Garonne.
Poglej Aragonija in Muret
Muzeji Mequinenza
Muzeji Mequinenza Muzeji Mequinenza so trije muzejski prostori, ki se nahajajo v Mequinenzi (Aragon, Španija).
Poglej Aragonija in Muzeji Mequinenza
Ničelni poldnevnik
Greenwiški poldnevnik je splošno sprejet ničelni poldnevnik na Zemlji Ničelni, tudi začetni ali glavni poldnevnik, je poldnevnik (črta zemljepisne dolžine), za katerega je v geografskem koordinatnem sistemu sprejeto, da ima zemljepisno dolžino 0 º.
Poglej Aragonija in Ničelni poldnevnik
Nikolaj
Nikolaj je moško osebno ime.
Poglej Aragonija in Nikolaj
Nova Akvitanija
Nova Akvitanija (francosko Nouvelle-Aquitaine, izgovorjava:, okcitansko Nòva Aquitània; baskovsko Akitania Berria, poitevin-saintongeais Novéle-Aguiéne; špansko Nueva Aquitania) je največja upravna regija v Franciji in se razprostira na zahodu in jugozahodu celinske Francije.
Poglej Aragonija in Nova Akvitanija
Nueva planta
Naslovnica odločb Nueve Plante Odločbe Nueve Plante (Decretos de Nueva Planta) so skupek odločb, ki jih je med leti 1707 in 1716 izdal kralj Filia V. Burbonski (Felipe V de Borbón), zmagovalec Španske nasledstvene vojne (Guerra de Sucesión Española), ki je potekala med leti 1701 in 1713.
Poglej Aragonija in Nueva planta
NUTS 1
NUTS 1 je najvišja raven sistema klasifikacije statističnih teritorialnih enot v Evropski uniji (NUTS).
Poglej Aragonija in NUTS 1
Okcitanija
Okcitanija (francosko: Occitanie, okcitansko in katalonsko Occitània) je od 30.
Poglej Aragonija in Okcitanija
Pantelleria
Pantelleria (sicilsko Pantiddirìa, antična Cossyra malteško Qawsra, danes Pantellerija, starogrško Kossyra, Κοσσύρα, arabsko بنت الرياح Bint al-Riyāḥ) je italijanski otok v Sicilskem prelivu v Sredozemskem morju, podobno kot Lampedusa.
Poglej Aragonija in Pantelleria
Pico de Aneto
Pico de Aneto je najvišja gora Pirenejev ter tretja najvišja gora v Španiji s 3404 m višine.
Poglej Aragonija in Pico de Aneto
Pireneji
Pirenêji (špansko: Pirineos; francosko: Pyrénées; aragonsko: Pirineus; katalonsko: Pirineus; oksitansko: Pirenèus; baskovsko: Pirinioak) so gorovje v jugozahodni Evropi, ki tvori naravno mejo med Španijo in Francijo.
Poglej Aragonija in Pireneji
Pouillon, Landes
Pouillon (gaskonsko Polhon) je naselje in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Landes regije Akvitanije.
Poglej Aragonija in Pouillon, Landes
Protipapež Benedikt XIII.
Benedikt XIII., rojen kot Pedro Martínez de Luna y Pérez de Gotor, skrajšano Pedro de Luna protipapež katoliške Cerkve; * 25. november 1328 Illueca (Aragonsko kraljestvo, danes Španija); † 23. maj 1423 Peñíscola (Aragonsko kraljestvo, danes Španija).
Poglej Aragonija in Protipapež Benedikt XIII.
Pyrénées-Orientales
Pyrénées-Orientales (katalonsko Pirineus Orientals, okcitansko Pirenèus Orientals, oznaka 66) je francoski departma ob Sredozemskem morju in meji z Andoro in Španijo, imenovan po Pirenejih.
Poglej Aragonija in Pyrénées-Orientales
Rekonkvista
Ponovno osvajanje Iberskega polotoka skozi leta Rekonkvista (špansko, portugalsko in.
Poglej Aragonija in Rekonkvista
Rodbina Borgia
Borgia (italijansko; špansko in aragonsko Borja; valencijsko Borja) je bila špansko-aragonska plemiška družina, ki se je uveljavila v času italijanske renesanse.
Poglej Aragonija in Rodbina Borgia
Saint-Gaudens
Saint-Gaudens (okcitansko Sent Gaudenç) je naselje in občina v južni francoski regiji Jug-Pireneji, podprefektura departmaja Zgornja Garona.
Poglej Aragonija in Saint-Gaudens
Saint-Pierre-d'Oléron
Saint-Pierre-d'Oléron je naselje in občina v zahodnem francoskem departmaju Charente-Maritime regije Poitou-Charentes.
Poglej Aragonija in Saint-Pierre-d'Oléron
Sardinci
Sardinci.
Poglej Aragonija in Sardinci
SD Huesca
Sociedad Deportiva Huesca, S.A.D. ali preprosto Huesca je španski nogometni klub iz mesta Huesca v pokrajini Aragoniji.
Poglej Aragonija in SD Huesca
Sicilske večernice
Sicilske večernice (italijansko Vespri siciliani, sicilsko Vespiri siciliani) so bile upor, ki je izbruhnil v Palermu med večernicami na velikonočni ponedeljek leta 1282 proti oblasti v Franciji rojenega Karla I. Anžujskega, od leta 1266 kralja Sicililskega kraljestva.
Poglej Aragonija in Sicilske večernice
Slovenski eksonimi
Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.
Poglej Aragonija in Slovenski eksonimi
Stanovanjski stolp
Bivalni stolp v gradu Eltville, 14. stoletje ''Zlati stolp'' v Regensburgu Stanovanjski stolp je posebna vrsta kamnite zgradbe, zgrajene v obrambne namene in za bivanje.
Poglej Aragonija in Stanovanjski stolp
Stoletna vojna
15. stoletja, na vrhuncu stoletne vojne Stoletna vojna je bila vojna, ki je trajala med letoma 1337 in 1453 (torej 116 let) med Anglijo in Francijo.
Poglej Aragonija in Stoletna vojna
Tarascon
Tarascon (provansalsko Tarascoun) je naselje in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Bouches-du-Rhône regije Provansa-Alpe-Azurna obala.
Poglej Aragonija in Tarascon
Torreciudad
Torreciudad je marijansko romarsko središče v provinci Huesca (Aragonija) na severovzhodu Španije.
Poglej Aragonija in Torreciudad
Toulouse
Toulouse Bazilika sv. Sernina, Toulous Stolnica sv. Štefana, Toulouse Pont Neuf na Garoni Toulouse (okcitansko Tolosa) je glavno mesto in občina južne francoske regije Oksitanije, departmaja Haute-Garonne (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province Languedoc.
Poglej Aragonija in Toulouse
Tournefeuille
Tournefeuille (okcitansko Tornafuèlha) je jugozahodno predmestje Toulousa in občina v južnem francoskem departmaju Haute-Garonne regije Jug-Pireneji.
Poglej Aragonija in Tournefeuille
Turizem v Španiji
Španija je turistična država, kamor odhaja na milijone tujih turistov, ki jih zanimajo plaže, bogata umetniška dediščina in različnost gastronomske ponudbe, poleg vsega tega pa je ena izmed tistih na svetu, ki imajo najbolj obilno kulturno dediščino.
Poglej Aragonija in Turizem v Španiji
Uraka, kraljica Kastilje in Leóna
Uraka je ena prvih španskih kraljic (Urraca I reina de Castilla y León).
Poglej Aragonija in Uraka, kraljica Kastilje in Leóna
Valletta
Valletta (ali), imenovana tudi "mesto trdnjava" in "mesto, ki so ga zgradili gospodje za gospode", je glavno mesto republike Malte ter upravno in trgovsko središče malteških otokov.
Poglej Aragonija in Valletta
Vladarsko ime
Vladarsko ali prestolno ime je uradno ime, ki ga po prihodu na oblast uporabljajo vladarji, papeži in drugi.
Poglej Aragonija in Vladarsko ime
10. december
10.
Poglej Aragonija in 10. december
16. junij
16.
Poglej Aragonija in 16. junij