Kazalo
20 odnosi: Anortit, Apollo 12, Apollo 14, Apollo 16, Aristarh, Časovni pregled vesoljskih odprav s človeško posadko, Friedrich Wilhelm Bessel, Konstantin Edvardovič Ciolkovski, Luna, Padli astronavt, Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju, Pomeni imen asteroidov: 4001–4500, Pristanek na Luni, Program Apollo, Raketoplan Endeavour, Troilit, 1971, 26. julij, 30. julij, 31. julij.
Anortit
Anortit ja kalcijev končni člen niza trdnih raztopin plagioklaznih glinencev s kemijsko formulo CaAl2Si2O8.
Poglej Apollo 15 in Anortit
Apollo 12
Apollo 12 je bila šesta vesoljska odprava s človeško posadko v Nasinem Programu Apollo in druga, ki je pristala na Luni.
Poglej Apollo 15 in Apollo 12
Apollo 14
Apollo 14 je bila osma vesoljska odprava s človeško posadko v Nasinem Programu Apollo in tretja, ki je pristala na Luni.
Poglej Apollo 15 in Apollo 14
Apollo 16
Apollo 16 je bila peta vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni.
Poglej Apollo 15 in Apollo 16
Aristarh
Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.
Poglej Apollo 15 in Aristarh
Časovni pregled vesoljskih odprav s človeško posadko
Časovni pregled vesoljskih odprav s človeško posadko: Niso se še natančno dogovorili, kaj pomeni vesoljski polet s človeško posadko.
Poglej Apollo 15 in Časovni pregled vesoljskih odprav s človeško posadko
Friedrich Wilhelm Bessel
Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).
Poglej Apollo 15 in Friedrich Wilhelm Bessel
Konstantin Edvardovič Ciolkovski
vesoljske ladje Ciolkovskega, iz rokopisa ''Свободное пространство'', 1883 Skica aerostata Ciolkovskega iz članka ''Возможен ли металлический аэростат'', ''Nauka i žizn'', 1893, 51 - 52, str.
Poglej Apollo 15 in Konstantin Edvardovič Ciolkovski
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Apollo 15 in Luna
Padli astronavt
Skulptura s spominsko ploščo na Luni Padli astronavt (v izvirniku) je 8,5 cm visoka aluminijasta skulptura človeka, delo belgijskega kiparja Paula Van Hoeydoncka iz leta 1971, ki je eno redkih umetniških del, postavljenih na Luni.
Poglej Apollo 15 in Padli astronavt
Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju
Paradóks sévanja nabítih délcev v gravitácijskem pólju (ali paradóks nabója v gravitácijskem polju) je navidezni fizikalni paradoks v kontekstu splošne teorije relativnosti.
Poglej Apollo 15 in Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju
Pomeni imen asteroidov: 4001–4500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 4001 do 4500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Apollo 15 in Pomeni imen asteroidov: 4001–4500
Pristanek na Luni
Pristanek na Luni je prihod vesoljskega plovila na površje Lune, Zemljinega edinega naravnega satelita.
Poglej Apollo 15 in Pristanek na Luni
Program Apollo
Znak Programa Apollo Apollo CSM v Lunini tirnici. Zeleni trikotniki kažejo dprave Apolla na Luni Program Apollo (– Program Apolon, znan tudi kot Projekt Apollo (Apollo Project)) je bil niz ameriških vesoljskih poletov in odprav z vesoljsko ladjo Apollo med letoma 1961 in 1972, katerih cilj je bil pristanek na Luni, kar je leta 1969 Apollu 11 tudi uspelo.
Poglej Apollo 15 in Program Apollo
Raketoplan Endeavour
Endeavour na izstrelišču Raketoplan Endeavour (angleško Prizadevanje) je Nasin raketoplan z uradno oznako OV-105.
Poglej Apollo 15 in Raketoplan Endeavour
Troilit
Troilit je redek železov sulfidni mineral s formulo FeS in z železom bogat končni člen pirotitne skupine mineralov.
Poglej Apollo 15 in Troilit
1971
1971 (MCMLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Apollo 15 in 1971
26. julij
26.
Poglej Apollo 15 in 26. julij
30. julij
30.
Poglej Apollo 15 in 30. julij
31. julij
31.
Poglej Apollo 15 in 31. julij