Odpri v Google MapsKazalo
17 odnosi: Briti, Glasgow, Hadrijanov zid, II. legija Augusta, Kaledonija, Komod, Latenska kultura, Nervijci, Obzidje, Rimska arhitektura, Rimska Britanija, Septimij Sever, VI. legija Victrix, XX. legija Valeria Victrix, XXII. legija Primigenia, Zgodovina Rimskega cesarstva, 142.
Briti
Pretežno britsko ozemlje Briti (angleško Britons, včasih tudi Brythons ali British), keltsko ljudstvo, ki je od britanske železne dobe do konca rimske zasedbe in prihoda Anglosasov živelo v Veliki Britaniji in govorilo otoški keltski jezik, poznan kot britščina.
Poglej Antoninov zid in Briti
Glasgow
Geografska lega Glasgowa Glasgow (škotsko-gelsko Glaschu, skotsko Glesga) je največje mesto na Škotskem in tretje največje mesto v Združenem Kraljestvu (za Londonom in Birminghamom).
Poglej Antoninov zid in Glasgow
Hadrijanov zid
Hadrijanov zid je dolg 117 km Lega Hadrijanovega in Antoninovega zidu Hadrijanov zid je utrdba, zgrajena leta 122 n.š.
Poglej Antoninov zid in Hadrijanov zid
II. legija Augusta
Druga Avgustova legija (latinsko), rimska legija, ki jo je leta 43 pr.
Poglej Antoninov zid in II. legija Augusta
Kaledonija
Kaledonija (latinsko), latinsko ime, ki so ga Rimljani dali sedanji Škotski severno od svoje province Britanije.
Poglej Antoninov zid in Kaledonija
Komod
Komod (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je od leta 177 do 180 vladal kot socesar s svojim očetom Markom Avrelijem, po očetovi smrti do leta 192 pa kot samostojen cesar, * 31. avgust 161, † 31. december 192.
Poglej Antoninov zid in Komod
Latenska kultura
Latenska kultura je bila kultura evropske železne dobe, imenovana po arheološkem najdišču La Tène na severni strani jezera Neuchâtel v Švici, kjer je bilo v jezeru odloženih več tisoč predmetov, odkriti pa so bili po znižanju gladine leta 1857.
Poglej Antoninov zid in Latenska kultura
Nervijci
Galija v 1. stoletju pr. n. št. Nervijci, antično germansko pleme in eno najmočnejših belgijskih plemen.
Poglej Antoninov zid in Nervijci
Obzidje
Rimski zid na ljubljanskem Mirju Kitajski zid Obzidje gradu Beaumaris, Wales Obzidje ali obrambni zid je fortifikacija, ki ščiti mesto, naselje ali večje ozemlje pred morebitnimi agresorji.
Poglej Antoninov zid in Obzidje
Rimska arhitektura
Rímska arhitektúra je sprejela zunanji jezik klasične grške arhitekture za namene starodavnih Rimljanov, vendar se je od grških stavb razlikovala in postala nov arhitekturni slog.
Poglej Antoninov zid in Rimska arhitektura
Rimska Britanija
Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.
Poglej Antoninov zid in Rimska Britanija
Septimij Sever
Septimij Sever (latinsko: Lucius Septimius Severus Augustus), poznan tudi kot Sever, cesar Rimskega cesarstva od leta 193-211, * 11.
Poglej Antoninov zid in Septimij Sever
VI. legija Victrix
Britaniji VI.
Poglej Antoninov zid in VI. legija Victrix
XX. legija Valeria Victrix
Britaniji. Tam je bila od leta 88 n. št. do poznega 3. stoletja ali še dlje. Strešnik iz Holta, Clwyd, Wales z oznakami XX. legije Legio XX Valeria Victrix (slovensko Zmagovita XX. legija Valerija) je bila legija armade Rimskega cesarstva.
Poglej Antoninov zid in XX. legija Valeria Victrix
XXII. legija Primigenia
XXII.
Poglej Antoninov zid in XXII. legija Primigenia
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Antoninov zid in Zgodovina Rimskega cesarstva
142
142 (CXLII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Antoninov zid in 142