Kazalo
71 odnosi: Abadon (roman), Anton Koder, Štefan Barbarič, Štefan Modrinjak, Biografski roman, Boris Merhar, Centralno pokopališče Žale, Ciril Kosmač, Feliks Dev, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Folklorni realizem, Fran Levstik, France Bernik, France Pibernik, France Prešeren, Gazele, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede, Ivan Prijatelj, Janko Lavrin, Joža Mahnič, Joka Žigon, Josip Stritar, Juršinci, Kako pisati literarno zgodovino danes, Kam?, Katarina Bogataj Gradišnik, Kidričeva nagrada, Kolektivni roman, Kulturni molk, Ljubezenski soneti, Martin Krpan z Vrha, Matija Murko, Mimi Malenšek, Miran Štuhec, Nagrada Sklada Borisa Kidriča, Nezakonska mati (France Prešeren), Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Parabola (literatura), Pavlina Pajk, Peter Bohinjec, Peter Scherber, Pevcu, Polemika, Polonistika, Popotovanje iz Litije do Čateža, Prešernoslovje, Razpotja (zbirka), Realizem v književnosti, Rošlin in Verjanko, Rožnik, ... Razširi indeks (21 več) »
Abadon (roman)
Abadon, s podnaslovom Bajka za starce, je antiutopični satirični roman Nejaza Nemcigrena (anagram Janeza Mencingerja).
Poglej Anton Slodnjak in Abadon (roman)
Anton Koder
Anton Koder, slovenski pisatelj, pesnik in publicist, * 21. maj 1851, Radomlje, † 21. februar 1918, Ljubljana (pokopan v Cerkljah na Gorenjskem).
Poglej Anton Slodnjak in Anton Koder
Štefan Barbarič
Štefan Barbarič, slovenski literarni zgodovinar, * 19. oktober 1920, Turnišče, † 30. junij 1988, Ljubljana.
Poglej Anton Slodnjak in Štefan Barbarič
Štefan Modrinjak
Štefan Modrinjak, slovenski rimskokatoliški duhovnik in pesnik, * 23. december 1774, Središče ob Dravi, † 8. oktober 1827, Sv. Miklavž.
Poglej Anton Slodnjak in Štefan Modrinjak
Biografski roman
Biografski roman je tip zgodovinskega romana, ki prikazuje življenje pomembne zgodovinske osebe.
Poglej Anton Slodnjak in Biografski roman
Boris Merhar
Boris Merhar, slovenski literarni zgodovinar, etnolog, verzolog, prešernoslovec, cankaroslovec, interniranec, akademik, * 1. maj 1907, Trst, † 24. junij 1989, Ljubljana.
Poglej Anton Slodnjak in Boris Merhar
Centralno pokopališče Žale
Centralno pokopališče Žale je največje pokopališče v Ljubljani in Sloveniji.
Poglej Anton Slodnjak in Centralno pokopališče Žale
Ciril Kosmač
Ciril Kosmač, slovenski pisatelj, * 28. september 1910, Slap ob Idrijci, † 28. januar 1980, Ljubljana.
Poglej Anton Slodnjak in Ciril Kosmač
Feliks Dev
Feliks Anton (Janez Damascen) Dev, slovenski pesnik, prevajalec in urednik, * 15. januar 1732, Tržič, † 7. november 1786, Ljubljana.
Poglej Anton Slodnjak in Feliks Dev
Filozofska fakulteta v Ljubljani
Logotip fakultete Filozofska fakulteta je ena od ustanovnih članic Univerze v Ljubljani.
Poglej Anton Slodnjak in Filozofska fakulteta v Ljubljani
Folklorni realizem
Folklorni realizem je posebna vrsta realizma za katero je značilo, da ne poudarja zunanje fabule in na kompozicijski ravni dovoljuje avtorjeve subjektivne posege, lirizacijo, pripovedno pa se osredotoča na značajske lastnosti junakov.
Poglej Anton Slodnjak in Folklorni realizem
Fran Levstik
Fran Levstik, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in jezikoslovec, * 28. september 1831, Dolnje Retje pri Velikih Laščah, † 16. november 1887, Ljubljana.
Poglej Anton Slodnjak in Fran Levstik
France Bernik
France Bernik, slovenski literarni zgodovinar, pisatelj in akademik, * 13. maj 1927, Zapuže pri Ljubljani, † 27. april 2020, Ljubljana.
Poglej Anton Slodnjak in France Bernik
France Pibernik
France Pibernik, slovenski pesnik, pisatelj, esejist in literarni zgodovinar, * 2. september 1928, Suhadole, † 21. april 2021.
Poglej Anton Slodnjak in France Pibernik
France Prešeren
France Prešeren, slovenski pesnik, * 3. december 1800, Vrba, † 8. februar 1849, Kranj.
Poglej Anton Slodnjak in France Prešeren
Gazele
Tretja gazela v rokopisu Gazele, cikel sedmih pesmi istoimenske pesniške oblike, je France Prešeren napisal v drugi polovici leta 1832 in jih v posebni prilogi časopisa ''Illyrisches Blatt'' objavil leta 1833.
Poglej Anton Slodnjak in Gazele
Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede
Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede je ustanova, ki deluje v okviru Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti in se ukvarja s sistematičnim raziskovanjem literature.
Poglej Anton Slodnjak in Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede
Ivan Prijatelj
Ivan Prijatelj, slovenski literarni zgodovinar in prevajalec, teoretik in esejist, * 23. december 1875, Vinice pri Sodražici, † 23. maj 1937, Ljubljana.
Poglej Anton Slodnjak in Ivan Prijatelj
Janko Lavrin
Janko Lavrin, slovenski literarni zgodovinar, esejist, pisatelj, prevajalec, pesnik in urednik, * 10. februar 1887, Krupa pri Semiču, † 13. avgust 1986, London.
Poglej Anton Slodnjak in Janko Lavrin
Joža Mahnič
Joža Mahnič, slovenski literarni zgodovinar in univerzitetni učitelj, * 1. oktober 1918, Bohinjska Bistrica, † 2. julij 2009.
Poglej Anton Slodnjak in Joža Mahnič
Joka Žigon
Joka Žigon, slovenski literarni zgodovinar, dramatik, arhivar, bibliotekar, * 10. marec 1899, Škofja Loka, † 6. januar 1983, Ljubljana.
Poglej Anton Slodnjak in Joka Žigon
Josip Stritar
Josip Stritar (tudi Jožef/Joseph Stritar), slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in prevajalec, * 6. marec 1836, Podsmreka pri Velikih Laščah, † 25. november 1923, Rogaška Slatina.
Poglej Anton Slodnjak in Josip Stritar
Juršinci
Juršinci so obcestno naselje v Občini Juršinci.
Poglej Anton Slodnjak in Juršinci
Kako pisati literarno zgodovino danes
Zbornik Kako pisati literarno zgodovino danes?, ki ga je leta 2003 izdal Znanstvenoraziskovalni center SAZU v Ljubljani, je zbirka člankov, v katerih se slovenski in tuji literarni teoretiki sprašujejo o pomenu in smislu literarne zgodovine v današnjem, postmodernističnem času.
Poglej Anton Slodnjak in Kako pisati literarno zgodovino danes
Kam?
Pesem ''Kam?'' v prvi izdaji ''Poezij'' iz leta 1847 »Kam?« je pesem Franceta Prešerna, prvič objavljena v časopisu Illyrisches Blatt 30.
Poglej Anton Slodnjak in Kam?
Katarina Bogataj Gradišnik
Katarina Bogataj Gradišnik, slovenska prevajalka, bibliotekarka in literarna zgodovinarka,* 11. november 1933, Ljubljana.
Poglej Anton Slodnjak in Katarina Bogataj Gradišnik
Kidričeva nagrada
Kidričeva nagrada je bila najvišje slovensko priznanje oziroma nagrada za znanstvene dosežke oziroma za znanstvenoraziskovalno delo v letih od 1957 do 1991.
Poglej Anton Slodnjak in Kidričeva nagrada
Kolektivni roman
Kolektivni roman opisuje neko socialno skupnost, ki jo določajo skupni cilji in isti problemi.
Poglej Anton Slodnjak in Kolektivni roman
Kulturni molk
Resolucija kulturnih delavcev, ''Slovenski poročevalec'' 6. 4. 1942 Kulturni molk je odporniško kulturnopolitično načelo osvobodilnega gibanja med drugo svetovno vojno, ki mu je sledila večina slovenskih kulturnikov in umetnikov.
Poglej Anton Slodnjak in Kulturni molk
Ljubezenski soneti
Ljubezenski soneti (Prešeren jih v rokopisu imenuje Ljubeznjeni sonetje) so cikel šestih Prešernovih sonetov in predstavljajo začetke Prešernovega sonetizma.
Poglej Anton Slodnjak in Ljubezenski soneti
Martin Krpan z Vrha
Martin Krpan z Vrha (krajše Martin Krpan) je slovenska umetna pripovedka, ki jo je napisal Fran Levstik leta 1858, in je bila objavljena v Slovenskem glasniku.
Poglej Anton Slodnjak in Martin Krpan z Vrha
Matija Murko
Matija Murko, slovenski literarni zgodovinar, etnolog, slavist in urednik, * 10. februar 1861, Drstelja, † 11. februar 1952, Praga, Češkoslovaška (sedaj Češka).
Poglej Anton Slodnjak in Matija Murko
Mimi Malenšek
Mimi Malenšek (r. Konič), slovenska pisateljica in prevajalka, * 8. februar 1919, Dobrla vas na Koroškem, † 13. april 2012, Ljubljana.
Poglej Anton Slodnjak in Mimi Malenšek
Miran Štuhec
Miran Štuhec, slovenski literarni zgodovinar, literarni teoretik, univerzitetni učitelj, * 1. oktober 1952, Maribor.
Poglej Anton Slodnjak in Miran Štuhec
Nagrada Sklada Borisa Kidriča
Nagrade Sklada so se podeljevale za pomembna znanstvena dela, ki so bila objavljena v preteklem letu.
Poglej Anton Slodnjak in Nagrada Sklada Borisa Kidriča
Nezakonska mati (France Prešeren)
»Nezakonska mati« je pesem Franceta Prešerna, ki je nastala okoli leta 1843.
Poglej Anton Slodnjak in Nezakonska mati (France Prešeren)
Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani
Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo deluje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Parabola (literatura)
Parabola je v najožjem pomenu besede kratka pripovedna zgodba v prozi ali verzih, ki ob fiktivnem, a običajno realnem primeru iz vsakdanjega življenja podaja nek moralni nauk.
Poglej Anton Slodnjak in Parabola (literatura)
Pavlina Pajk
Pavlina Pajk, slovenska pesnica in pisateljica, * 9. april 1854, Pavia, Italija, † 1. junij 1901, Ljubljana.
Poglej Anton Slodnjak in Pavlina Pajk
Peter Bohinjec
Peter Bohinjec, slovenski pisatelj in organizator katoliških prosvetnih društev, gospodarskih zadrug in hranilnic, * 21. februar 1864, Visoko pri Kranju, † 14. december 1919, Spodnje Duplje.
Poglej Anton Slodnjak in Peter Bohinjec
Peter Scherber
Peter Scherber, nemški slovenist, literarni zgodovinar in prevajalec, * 4. september 1939, Eberswalde, Nemčija.
Poglej Anton Slodnjak in Peter Scherber
Pevcu
Pesem Pevcu v prvi izdaji ''Poezij'' iz leta 1847 Pevcu je pesem Franceta Prešerna, prvič objavljena v ''Illyrisches Blatt'' 9.
Poglej Anton Slodnjak in Pevcu
Polemika
Polemika je ostra izmenjava nasprotujočih mnenj, navadno pri spornih političnih (volilnih), verskih, znanstvenih, literarnih, filozofskih temah.
Poglej Anton Slodnjak in Polemika
Polonistika
Polonistika je veda o poljskem jeziku in književnosti.
Poglej Anton Slodnjak in Polonistika
Popotovanje iz Litije do Čateža
Logotip Levstikove poti Ob poti Popotovanje iz Litije do Čateža Ob poti Čatež Popotovanje iz Litije do Čateža ali Levstikova pot je pohodniška pot urejena po potopisno-programskem spisu, delu slovenskega pisatelja Frana Levstika iz leta 1858.
Poglej Anton Slodnjak in Popotovanje iz Litije do Čateža
Prešernoslovje
Hinko Smrekar - Prešernoslovci (na karikaturi France Kidrič in Ivan Prijatelj) Prešernoslovje je veja literarne zgodovine, ki se ukvarja z deli in življenjem Franceta Prešerna, največjega slovenskega pesnika.
Poglej Anton Slodnjak in Prešernoslovje
Razpotja (zbirka)
Razpotja je naslov slovenske knjižne zbirke pri založbi Obzorja v Mariboru, ki je med letoma 1962 in 2001 objavljala literarne kritike, eseje in razprave.
Poglej Anton Slodnjak in Razpotja (zbirka)
Realizem v književnosti
Realizem je literarno obdobje, ki se je začelo v Franciji okrog 1830, na Slovenskem pa se je razmahnilo šele v drugi polovici 19.
Poglej Anton Slodnjak in Realizem v književnosti
Rošlin in Verjanko
Rošlin in Verjanko je ljudska balada, ki jo je pod imenom Od Verjankota na začetku 19.
Poglej Anton Slodnjak in Rošlin in Verjanko
Rožnik
Cerkev Marijinega obiskanja na Cankarjevem vrhu. Rožnik je grič nad Ljubljano.
Poglej Anton Slodnjak in Rožnik
Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Seznam rednih, izrednih, dopisnih in častnih članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Legenda: brez zvezdic: redni člani * izredni (pred 1993 dopisni) člani **(zunanji) dopisni člani ***častni člani (ki niso bili obenem redni člani) † pokojni člani.
Poglej Anton Slodnjak in Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Seznam prešernoslovcev
Seznam prešernoslovcev.
Poglej Anton Slodnjak in Seznam prešernoslovcev
Seznam predavateljev na Filozofski fakulteti v Ljubljani
Seznam predavateljev na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Poglej Anton Slodnjak in Seznam predavateljev na Filozofski fakulteti v Ljubljani
Seznam prejemnikov Prešernove nagrade
Seznam prejemnikov Prešernove nagrade.
Poglej Anton Slodnjak in Seznam prejemnikov Prešernove nagrade
Seznam slovenskih cankaroslovcev
Seznam slovenskih cankaroslovcev.
Poglej Anton Slodnjak in Seznam slovenskih cankaroslovcev
Seznam slovenskih filologov
Seznam slovenskih filologov.
Poglej Anton Slodnjak in Seznam slovenskih filologov
Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev
Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev, teoretikov, kritikov in urednikov.
Poglej Anton Slodnjak in Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev
Seznam urednikov Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev
Seznam urednikov Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev.
Poglej Anton Slodnjak in Seznam urednikov Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev
Seznam zaslužnih profesorjev Univerze v Ljubljani
Seznam zaslužnih profesorjev Univerze v Ljubljani. Opomba: naslov (naziv) zaslužnega profesorja/profesorice podeljujejo nekaterim upokojenim profesorjem in profesoricam Univerze v Ljubljani od študijskega leta 1976/77 dalje.
Poglej Anton Slodnjak in Seznam zaslužnih profesorjev Univerze v Ljubljani
Slavistično društvo Slovenije
Zdravljice'' Zveza društev Slavistično društvo Slovenije (kratica ZDSDS ali samo SDS) je stanovsko združenje učiteljev slovenščine in ostalih slovanskih jezikov ter drugih slavistov.
Poglej Anton Slodnjak in Slavistično društvo Slovenije
Slodnjak
Slodnjak je priimek več znanih Slovencev.
Poglej Anton Slodnjak in Slodnjak
Soči (Gregorčič)
Soči je pesnitev primorskega pesnika in duhovnika Simona Gregorčiča (1844-1906), posvečena reki Soči.
Poglej Anton Slodnjak in Soči (Gregorčič)
Stanko Vraz
Stanko Vraz (pravo ime Jakob Fras/Frass), slovensko-hrvaški pesnik in eden od pomembnih pripadnikov ilirskega gibanja, * 30. junij 1810, Cerovec, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo (današnja Slovenija); † 20. maj 1851, Zagreb (današnja Hrvaška), slovenski psevdonim: Jakob Cerovčan, Slovenec iz Slovenie, ilirski psevdonim: Stanko Vraz, Ilir iz Velike Ilirie.
Poglej Anton Slodnjak in Stanko Vraz
Vaje
Naslovnica rokopisnega dijaškega lista Vaje Vaje je dijaški časopis, ki je nastajal v letih 1854 in 1855.
Poglej Anton Slodnjak in Vaje
Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev
Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev je osrednja znanstvenokritično urejena knjižna zbirka slovenske leposlovne klasike.
Poglej Anton Slodnjak in Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev
Zgodovina slovenskega slovstva (Karol Glaser)
Prvi obsežni pregled zgodovine slovenskega slovstva, ki ga je spisal Karel Glaser, izdala Slovenska Matica v letih 1894–1900.
Poglej Anton Slodnjak in Zgodovina slovenskega slovstva (Karol Glaser)
Zgodovinski roman
Zgodovinski roman je daljša pripovedna proza z zgodovinsko snovjo.
Poglej Anton Slodnjak in Zgodovinski roman
13. junij
13.
Poglej Anton Slodnjak in 13. junij
13. marec
13.
Poglej Anton Slodnjak in 13. marec
1899
1899 (MDCCCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Anton Slodnjak in 1899
1983
1983 (MCMLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Anton Slodnjak in 1983