Kazalo
27 odnosi: Antilibanon, Aude (departma), Étang de Thau, Baltski ščit, Bilbao, Boj-Bulok, Dolina, Golovec, Gora, Gorovje Hadžar, Guatavita (jezero), Guba (geologija), Judeja, Kruberjeva jama, Naravni park Strandža, Orogeneza, Osrednje gorovje Albanije, Pirin, Pirinski narodni park, Posavsko hribovje, Prelom (geologija), Sibirija, Sinklinala, Skandinavsko gorovje, Tektonski nariv Sardona, Turinški gozd, Zemeljsko površje.
Antilibanon
Antilibanon (Vzhodne gore Libanona; libanonska arabščina جبال الشرقية,, "Vzhodne gore") je gorska veriga na skrajnem vzhodu Libanona, prek katere teče državna meja s Sirijo.
Poglej Antiklinala in Antilibanon
Aude (departma)
Aude (francosko; okcitansko) je departma v južni Franciji, v regiji Okcitaniji in je dobil ime po reki Aude. Svet departmajev ga imenuje tudi 'dežela katarov' (francosko Pays cathare) po skupini verskih disidentov, ki so delovali v 12. stoletju. Njegova prefektura je Carcassonne, podprefekturi pa Limoux in Narbonne.
Poglej Antiklinala in Aude (departma)
Étang de Thau
Étang de Thau (francoska izgovorjava:; okcitansko Estanh de Taur) ali laguna Thau je največji niz lagun (étangs), ki se raztezajo ob francoski obali od reke Rone do vznožja Pirenejev in meje s Španijo v nekdanji regiji Languedoc-Roussillon, danes Oksitaniji.
Poglej Antiklinala in Étang de Thau
Baltski ščit
Baltski ščit, tudi Baltiški ščit (ali fenoskandijski ščit) je del zemeljske skorje, ki pripada vzhodnoevropskemu kratonu in predstavlja velik del Fenoskandije, severozahodne Rusije in severnega Baltskega morja.
Poglej Antiklinala in Baltski ščit
Bilbao
Bilbao (špansko) ali Bilbo (baskovsko) je mesto na severu Španije, največje mesto v pokrajini Biskaja in v avtonomni skupnosti Baskija.
Poglej Antiklinala in Bilbao
Boj-Bulok
Boj-Bulok (znan tudi kot Boy-Bulok) je najgloblja jama v Uzbekistanu, v Srednji Aziji in tudi v vsej Aziji razen njenega zahodnega dela.
Poglej Antiklinala in Boj-Bulok
Dolina
Logarska dolina Dolina je nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini, pogosto z reko, ki teče skoznjo.
Poglej Antiklinala in Dolina
Golovec
Ljubljanskega gradu). Golovec je gozdnata vzpetina jugovzhodno od centra Ljubljane.
Poglej Antiklinala in Golovec
Gora
Triglav Gora je izrazita vzpetina na Zemljinem površju, ki se dviga visoko nad okolico.
Poglej Antiklinala in Gora
Gorovje Hadžar
Gorovje Hadžar v severovzhodnem Omanu in tudi v vzhodnih Združenih arabskih emiratih je najvišje gorovje na vzhodnem Arabskem polotoku.
Poglej Antiklinala in Gorovje Hadžar
Guatavita (jezero)
Jezero Guatavita (špansko Laguna Guatavita) leži v Cordilleri Oriental kolumbijskih Andov v občini Sesquilé v provinci Almeidas, departma Cundinamarca v Kolumbiji, 57 km severovzhodno od glavnega mesta Kolumbije, Bogotá.
Poglej Antiklinala in Guatavita (jezero)
Guba (geologija)
V strukturni geologiji je guba kup prvotno ravnih površin, kot so sedimentne plasti, ki so upognjene ali ukrivljene med trajno deformacijo.
Poglej Antiklinala in Guba (geologija)
Judeja
Bližnji vzhod v 1. stoletju Judeja je svetopisemsko, rimsko in sodobno ime goratega južnega dela Izraela (Eretz Yisrael).
Poglej Antiklinala in Judeja
Kruberjeva jama
Kruberjeva jama (abhazijščina: ҳou Aҳaҧы, gruzijščina: კრუბერის გამოქვაბული ali კრუბერის ღრმული, translit.: k'ruberis gamokvabuli ali k'ruberis ghrmuli, ruščina: Пеще́ра Кру́бера-Воро́нья; znana tudi kot Voronja jama) je druga najgloblja znana jama na Zemlji.
Poglej Antiklinala in Kruberjeva jama
Naravni park Strandža
Naravni park Strandža (Природен парк Странджа, Priroden park Strandža) je največji krajinski park v Bolgariji, ki se razprostira na območju istoimenskega gorskega masiva na skrajnem jugovzhodu države ob meji s Turčijo, na površini 1.161 km².
Poglej Antiklinala in Naravni park Strandža
Orogeneza
Andsko gorovje je posledica orogeneze Orogeneza (tudi gorotvornost in gorotvorni proces) je postopek nastajanja gora skozi tektonske strukturne spremembe.
Poglej Antiklinala in Orogeneza
Osrednje gorovje Albanije
Osrednje gorovje (albansko Krahina Malore Qëndrore) je fizičnogeografska regija, ki obsega osrednji in vzhodni rob Albanije.
Poglej Antiklinala in Osrednje gorovje Albanije
Pirin
Pirin (bolgarsko Пирин) je gorski masiv v jugozahodni Bolgariji.
Poglej Antiklinala in Pirin
Pirinski narodni park
Pirinski narodni park (bolgarsko Национален парк Пирин, Nacionalen park Pirin) je narodni park, ki obsega večji del Pirina v jugozahodni Bolgariji.
Poglej Antiklinala in Pirinski narodni park
Posavsko hribovje
Retje nad Trbovljami, vas v osrednjem delu Posavskega hribovja. V ozadju Čemšeniška planina. Lisco v vzhodnem delu Posavskega hribovja Posavsko hribovje leži na severu in jugu od reke Save in od Ljubljane do reke Sotle.
Poglej Antiklinala in Posavsko hribovje
Prelom (geologija)
V geologiji je prelom (angleško fault) zlom ravnin ali diskontinuiteta v kamnini ob kateri je prišlo do pomembnega premika vzdolž diskontinuitetne ploskve, kot posledica gibanja skalne gmote.
Poglej Antiklinala in Prelom (geologija)
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Poglej Antiklinala in Sibirija
Sinklinala
Sinklinala in antiklinala Sinklinala Sinklinala je ugreznjena strukturna guba na zemeljskem površju, katere pobočja se na obe strani od njenega centra vzdigujejo.
Poglej Antiklinala in Sinklinala
Skandinavsko gorovje
Skandinavsko gorovje ali Scandes je gorovje, ki poteka preko Skandinavskega polotoka.
Poglej Antiklinala in Skandinavsko gorovje
Tektonski nariv Sardona
Tektonski nariv Glarus (nemško: Glarner Überschiebung), tudi Tektonski nariv Sardona, je velik narivni prelom v Alpah vzhodne Švice.
Poglej Antiklinala in Tektonski nariv Sardona
Turinški gozd
Turinški gozd (v nemščini Thüringer Wald) je hribovje v južnih delih nemške zvezne dežele Turingija, ki poteka od severozahoda proti jugovzhodu.
Poglej Antiklinala in Turinški gozd
Zemeljsko površje
Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.
Poglej Antiklinala in Zemeljsko površje