Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Annalen der Physik

Index Annalen der Physik

Annalen der Physik je fizikalna znanstvena revija.

Kazalo

  1. 29 odnosi: Amonijev cianat, Anilin, Časovni pregled življenja Alberta Einsteina, Boltzmannova konstanta, Diferencialna enačba, Einsteinov zapis, Einsteinova konstanta, Einsteinove enačbe polja, Elipsometrija, Erwin Schrödinger, Friedrich Hasenöhrl, Jožef Stefan, Johann Tobias Mayer, Konstanta fine strukture, Marian Smoluchowski, Max Planck, Mileva Marić, Otto Halpern, Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju, Paul Gerber, Planckov zakon, Quinckejeva cev, Rudolf Seeliger, Sevalni tlak, Seznam fizikalnih vsebin, Stefan-Boltzmannov zakon, Stefanova enačba, Uvod v kvantno mehaniko, Virialni izrek.

Amonijev cianat

Chemical compound Amonijev cianat je anorganska spojina s formulo +-.

Poglej Annalen der Physik in Amonijev cianat

Anilin

Anilin, fenilamin ali aminobenzen je organska spojina s kemijsko formulo C6H5NH2.

Poglej Annalen der Physik in Anilin

Časovni pregled življenja Alberta Einsteina

Ferdinanda Schmutzerja, 1921 Časovni pregled življenja Alberta Einsteina.

Poglej Annalen der Physik in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina

Boltzmannova konstanta

Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.

Poglej Annalen der Physik in Boltzmannova konstanta

Diferencialna enačba

Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.

Poglej Annalen der Physik in Diferencialna enačba

Einsteinov zapis

Einsteinov zapis ali Einsteinov dogovor o seštevanju (tudi Einsteinov sumacijski dogovor) je v matematiki in še posebej v linearni algebri in fiziki poseben dogovor krajšega zapisa indeksov vektorskih ali tenzorskih spremenljivk, ki je najbolj uporaben pri zapisovanju koordinatnih enačb.

Poglej Annalen der Physik in Einsteinov zapis

Einsteinova konstanta

Einsteinova konstanta (ali Einsteinova gravitacijska konstanta (oznaka \kappa'\!\, (kapa), je v fiziki sklopitvena konstanta, ki se pojavlja v Einsteinovih enačbah polja. Enačba se lahko zapiše kot: kjer je G^\!\, Einsteinov tenzor, T^\!\, pa kontravariantni napetostno-energijski tenzor za snov.

Poglej Annalen der Physik in Einsteinova konstanta

Einsteinove enačbe polja

Einsteinove enačbe polja so množica desetih enačb v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti s katerimi je opisana osnovna sila gravitacija kot ukrivljenost prostor-časa, ki jo povzročata snov in energija.

Poglej Annalen der Physik in Einsteinove enačbe polja

Elipsometrija

500x500px Elipsometríja je ena najbolj točnih nedestruktivnih optičnih metod za določanje optičnih značilnosti tankih plasti ali vrhnih slojev večplastnih snovi.

Poglej Annalen der Physik in Elipsometrija

Erwin Schrödinger

Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger, avstrijski fizik, nobelovec, * 12. avgust 1887, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 4. januar 1961, Dunaj.

Poglej Annalen der Physik in Erwin Schrödinger

Friedrich Hasenöhrl

Solvayevem kongresu leta 1911 Friedrich (Fritz Victor Franz) Hasenöhrl, avstrijski fizik in častnik, * 30. november 1874, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 7. oktober 1915, Vielgereuth (sedaj Folgaria), Welschtirol (sedaj Trento), Avstro-Ogrska (sedaj Italija).

Poglej Annalen der Physik in Friedrich Hasenöhrl

Jožef Stefan

strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).

Poglej Annalen der Physik in Jožef Stefan

Johann Tobias Mayer

Johann Tobias Mayer, nemški fizik in matematik, * 5. maj 1752, Marbach na Neckarju, Württemberg, Nemčija, † 30. november 1830, Göttingen, Nemčija.

Poglej Annalen der Physik in Johann Tobias Mayer

Konstanta fine strukture

Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.

Poglej Annalen der Physik in Konstanta fine strukture

Marian Smoluchowski

Marian Smoluchowski (Marian Ritter von Smolan Smoluchowski), poljski fizik in planinec, * 28. maj 1872, Vorderbrühl pri Dunaju, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 5. september 1917, Krakov, Poljska.

Poglej Annalen der Physik in Marian Smoluchowski

Max Planck

Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.

Poglej Annalen der Physik in Max Planck

Mileva Marić

Mileva Marić, srbska matematičarka, prva žena Alberta Einsteina, * 19. december 1875, Titel, † 4. avgust 1948, Zürich.

Poglej Annalen der Physik in Mileva Marić

Otto Halpern

Otto Halpern, avstrijski fizik, * 25. april 1899, Dunaj, † 28. oktober 1982, London.

Poglej Annalen der Physik in Otto Halpern

Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju

Paradóks sévanja nabítih délcev v gravitácijskem pólju (ali paradóks nabója v gravitácijskem polju) je navidezni fizikalni paradoks v kontekstu splošne teorije relativnosti.

Poglej Annalen der Physik in Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju

Paul Gerber

Paul Gerber, nemški fizik, * 1854, Berlin, † 13. avgust 1909, Freiburg im Breisgau.

Poglej Annalen der Physik in Paul Gerber

Planckov zakon

črnega telesa Planckov zákon (starejše redkeje tudi Wien-Planckov zakon) je v fiziki zakon, ki podaja spektralno gostoto elektromagnetnega valovanja pri vseh valovnih dolžinah idealnega črnega telesa pri absolutni temperaturi T. Kot funkcija frekvence \nu je Planckov zakon zapisan kot: V odvisnosti od valovne dolžine \lambda je Planckov zakon: Tu so h Planckova konstanta, c hitrost svetlobe v vakuumu, k_ Boltzmannova konstanta in e osnova naravnih logaritmov.

Poglej Annalen der Physik in Planckov zakon

Quinckejeva cev

Shematični prikaz Quinckejeve cevi Quinckejeva cév je cev za merjenje valovne dolžine zvoka.

Poglej Annalen der Physik in Quinckejeva cev

Rudolf Seeliger

Rudolf Karl Hans Seeliger, nemški fizik, * 12. november 1886, Bogenhausen pri Münchnu, † 20. januar 1965, Greifswald.

Poglej Annalen der Physik in Rudolf Seeliger

Sevalni tlak

Seválni tlák je v fiziki tlak, ki deluje na kakšno površino, izpostavljeno elektromagnetnemu valovanju.

Poglej Annalen der Physik in Sevalni tlak

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Annalen der Physik in Seznam fizikalnih vsebin

Stefan-Boltzmannov zakon

Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.

Poglej Annalen der Physik in Stefan-Boltzmannov zakon

Stefanova enačba

Stefanova enačba v glaciologiji, gradbeništvu, oceanografiji, hidrologiji in geomorfologiji opisuje odvisnost debeline ledenega pokrova od različnih temperatur zmrzovanja, oziroma odtajanja: kjer je.

Poglej Annalen der Physik in Stefanova enačba

Uvod v kvantno mehaniko

Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.

Poglej Annalen der Physik in Uvod v kvantno mehaniko

Virialni izrek

Viriálni izrèk v mehaniki predpisuje splošno enačbo, ki povezuje časovno povprečje skupne kinetične energije \left\langle T \right\rangle stabilnega sistema z N delci, omejenimi s potencialnimi silami, s skupno potencialno energijo \left\langle V_ \right\rangle, kjer lomljeni oklepaji predstavljajo časovno povprečje dane količine.

Poglej Annalen der Physik in Virialni izrek

Prav tako znan kot Annalen der Physik und Chemie.