Kazalo
63 odnosi: Aldimir, Ana Terter, Andronik III. Paleolog, Andronik IV. Paleolog, Anemasova ječa, As (rimski kovanec), Štefan Dečanski, Štefan Milutin, Štefan V. Ogrski, Bitka pri Velbaždu, Bizantinska aristokracija in birokracija, Bizantinsko cesarstvo, Butrint, Cezar (naslov), Despot (dvorni naslov), Epirski despotat, Hagija Sofija, Hilandar, Hios, Ivan VI. Kantakuzen, Janez XI. Carigrajski, Janina (mesto), Jurij II. Terter, Katarina Courtenayska, Konstantinopelsko obzidje, Kraljevina Srbija (1217–1345), Manuel II. Paleolog, Mihael III. Šišman Asen, Mihael IX. Paleolog, Mihael VIII. Paleolog, Nogaj, Paleologi, Parakoimomenos, Samostan Križa, Samostan Ksiropotam, Samostan Zograf, Seznam bizantinskih cesarjev, Seznam zgodovinskih vsebin, Simonida Nemanjić, Smilcena Paleologina, Teodor Svetoslav, Viterbski sporazum, Zgodovina Rimskega cesarstva, Zlata horda, 1259, 1261, 1282, 1285, 1294, 1298, ... Razširi indeks (13 več) »
Aldimir
Aldimir (bolgarsko Алдимир, Aldimir) ali Eltimir (bolgarsko Елтимир, Eltimir) je bil bolgarski plemič iz rodbine Terter, kranski despot in mlajši brat carja Jurija I. Terterja, * ni znano, † 1305 (?).
Poglej Andronik II. Paleolog in Aldimir
Ana Terter
Ana Terter (bolgarsko in srbsko Ана Тертер, Ana Terter) je bila bolgarska princesa in kot četrta žena Štefana Milutina v letih 1284–1299 srbska kraljica, * neznano, † po 1304.
Poglej Andronik II. Paleolog in Ana Terter
Andronik III. Paleolog
Andronik III.
Poglej Andronik II. Paleolog in Andronik III. Paleolog
Andronik IV. Paleolog
Andronik IV.
Poglej Andronik II. Paleolog in Andronik IV. Paleolog
Anemasova ječa
Anemasova ječa (turško: Anemas Zindanları) je velika bizantinska stavba, naslonjena na zahodno obzidje Konstantinopla, sedanjega Carigrada, Turčija.
Poglej Andronik II. Paleolog in Anemasova ječa
As (rimski kovanec)
Æ (''aes grave'') as iz obdobja 240-225 pr n. št. As (latinsko, mn., včasih tudi, prevedeno v grščino kot ἀσσάριον), je bil bronast, kasneje bakren kovanec Rimske republike in Rimskega cesarstva.
Poglej Andronik II. Paleolog in As (rimski kovanec)
Štefan Dečanski
Štefan Uroš III.
Poglej Andronik II. Paleolog in Štefan Dečanski
Štefan Milutin
Štefan Uroš II.
Poglej Andronik II. Paleolog in Štefan Milutin
Štefan V. Ogrski
Štefan V. (madžarsko V. István, hrvaško Stjepan V., slovaško Štefan V) jo bil kralj Ogrske in Hrvaške (1270-1272) in vojvoda Štajerske (1258-1260), * pred 18. oktobrom 1239, † 6. avgust 1272, otok Csepel, Pešta, Ogrsko kraljestvo. Bil je najstarejši sin kralja Béle IV.
Poglej Andronik II. Paleolog in Štefan V. Ogrski
Bitka pri Velbaždu
Bitka pri Velbaždu (bolgarsko битка при Велбъжд, bitka pri Velbžd, srbsko Битка код Велбужда, bitka kod Velbužda) je bila bitka med bolgarsko in srbsko vojsko 28. julija 1330 v okolici Velbažda, sedanjega Kjustendila, v zahodni Bolgariji.
Poglej Andronik II. Paleolog in Bitka pri Velbaždu
Bizantinska aristokracija in birokracija
Bazilija II. (976–1025) v slavnostni opravi, na katerega angela polagata cesarsko krono Bizantinsko cesarstvo je imelo zapleten aristokratski in birokratski sistem, ki ga je nasledilo od Rimskega cesarstva.
Poglej Andronik II. Paleolog in Bizantinska aristokracija in birokracija
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Andronik II. Paleolog in Bizantinsko cesarstvo
Butrint
Butrint (albansko Butrinti, grško Βουθρωτόν/Bouthrōtón in Βουθρωτός/Bouthrōtós latinsko Buthrōtum) je bilo antično grško in kasneje rimsko mesto v Epirju.
Poglej Andronik II. Paleolog in Butrint
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Andronik II. Paleolog in Cezar (naslov)
Despot (dvorni naslov)
Despot (grško δεσπότης, gospod, gospodar) je bil visok bizantinski dvorni naslov, rezerviran za zete vladajočih cesarjev, ki je sprva pomenil cesarjevega zakonitega naslednika.
Poglej Andronik II. Paleolog in Despot (dvorni naslov)
Epirski despotat
Epirski despotat in druge države, ki so nastale po razpadu Bizantinskega cesarstva leta 1204; zemljevid prikazuje stanje leta 1265 (William R. Shepherd, ''Historical Atlas,'' 1911) Epírski despotát ali Epírska kneževína je bila ena od grških nasledstvenih držav Bizantinskega cesarstva, ki so nastale po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Andronik II. Paleolog in Epirski despotat
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Poglej Andronik II. Paleolog in Hagija Sofija
Hilandar
Samostan Hilandar (srbsko Манастир Хиландар, Manastir Hilandar, grško, Moní Chilandaríou) je eden od dvajsetih pravoslavnih samostanov na gori Atos v Grčiji.
Poglej Andronik II. Paleolog in Hilandar
Hios
Hios (grško) je s površino 842 km2 je peti največji grški otok, ki leži v severnem Egejskem morju in deseti največji otok v celotnem Sredozemskem morju.
Poglej Andronik II. Paleolog in Hios
Ivan VI. Kantakuzen
Ivan VI.
Poglej Andronik II. Paleolog in Ivan VI. Kantakuzen
Janez XI. Carigrajski
Janez XI.
Poglej Andronik II. Paleolog in Janez XI. Carigrajski
Janina (mesto)
Janina (Ιωάννινα), pogosto imenovana Yannena (Γιάννενα) je glavno in največje mesto občine Ioannina in Epira, upravne regije v severozahodni Grčiji.
Poglej Andronik II. Paleolog in Janina (mesto)
Jurij II. Terter
Jurij II.
Poglej Andronik II. Paleolog in Jurij II. Terter
Katarina Courtenayska
Katarina Courtenayska ali Katarina I. je bila od leta 1283 do 1307 naslovna cesarica konstantinopelskega Latinskega cesarstva, * 25. november 1274, † 11. oktober 1307.
Poglej Andronik II. Paleolog in Katarina Courtenayska
Konstantinopelsko obzidje
Konstantinopelsko obzidje je niz kamnitih obrambnih zidov, ki so obdajali in varovali Konstantinopel (sedanji Carigrad, Turčija) od takrat, ko je Konstantin I. Veliki mesto izbral za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva.
Poglej Andronik II. Paleolog in Konstantinopelsko obzidje
Kraljevina Srbija (1217–1345)
Kraljevina Srbija (srbsko Краљевина Србија, Kraljevina Srbija) ali Srbsko kraljestvo (srbsko Српско краљевство, Srpsko kraljevstvo) (1217-1345) je bila srbska fevdalna država, ki je nastala leta 1217 iz Velike kneževine Raške, ko je bil veliki župan (knez) Štefan Nemanjić povišan v kralja.
Poglej Andronik II. Paleolog in Kraljevina Srbija (1217–1345)
Manuel II. Paleolog
Manuel II.
Poglej Andronik II. Paleolog in Manuel II. Paleolog
Mihael III. Šišman Asen
Mihael III Šišman Asen (bolgarsko Михаил III Шишман Асен, Mihail III Šišman Asen) je bil bolgarski car, ki je vladal od leta 1323 do 1330, * okoli 1280, † 31. julij 1330.
Poglej Andronik II. Paleolog in Mihael III. Šišman Asen
Mihael IX. Paleolog
Mihael IX.
Poglej Andronik II. Paleolog in Mihael IX. Paleolog
Mihael VIII. Paleolog
Mihael VIII.
Poglej Andronik II. Paleolog in Mihael VIII. Paleolog
Nogaj
Nogaj, Nokaj, znan tudi kot Kara Nogaj (Črni Nogaj) in Isa Nogaj je bil general in de facto vladar Zlate horde, * ni znano, † 1299/1300.
Poglej Andronik II. Paleolog in Nogaj
Paleologi
Paleologi (grško, Paleológos, mn., Paleológoi) so bili bizantinska grška rodbina,Vasiliev, Aleksandr A. (1964).
Poglej Andronik II. Paleolog in Paleologi
Parakoimomenos
Parakoimōmenos (grško, dobesedno tisti, ki spi ob (cesarski spalnici), komornik) je bil bizantinski dvorni položaj, običajno rezerviran za evnuhe.
Poglej Andronik II. Paleolog in Parakoimomenos
Samostan Križa
Samostan Križa (hebrejsko: מנזר המצלבה, gruzijsko: ჯვრის მონასტერი, jvris monast'eri) je samostan Vzhodne pravoslavne cerkve v bližini Nayota v soseščini Jeruzalema.
Poglej Andronik II. Paleolog in Samostan Križa
Samostan Ksiropotam
Samostan Ksiropotam (grško, Moní Xiropotámou) je samostan Vzhodne pravoslavne cerkve na gori Atos v severni Grčiji.
Poglej Andronik II. Paleolog in Samostan Ksiropotam
Samostan Zograf
Samostan Zograf ali samostan svetega Jurija Zografa (grško, bolgarsko Зографски манастир, Zografski manastir) je eden od dvajsetih samostanov Vzhodne pravoslavne cerkve na gori Atos v severni Grčiji.
Poglej Andronik II. Paleolog in Samostan Zograf
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Andronik II. Paleolog in Seznam bizantinskih cesarjev
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Andronik II. Paleolog in Seznam zgodovinskih vsebin
Simonida Nemanjić
Simonida Nemanjić (srbsko Симонида Немањић, Simonida Nemanjić), rojena kot Simonis Palaiologina (grško, Simonís Palaiologína, srbsko Симонида Палеолог, Simonida Paleolog), je bila bizantinska princesa in kot četrta žena srbskega kralja Štefana Milutina kraljica Kraljevine Srbije, * 1294, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † po 1345 Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Andronik II. Paleolog in Simonida Nemanjić
Smilcena Paleologina
Smilcena (bolgarsko Смилцена, Smilcena) je bila nečakinja bizantinskega cesarja Mihaela VIII. Paleologa in kot žena carja Smileca bolgarska carica, * ni znano, Bizantinsko cesarstvo, † ni znano, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Andronik II. Paleolog in Smilcena Paleologina
Teodor Svetoslav
Teodor Svetoslav (bolgarsko Тодор Светослав, Todor Svetoslav, včasih tudi Теодор Светослав, Teodor Svetoslav) je bil v letih 1300-1322 car Drugega bolgarskega cesarstva, * 1270.
Poglej Andronik II. Paleolog in Teodor Svetoslav
Viterbski sporazum
Viterbski sporazum ali Viterbska pogodba sta bila sporazuma Karla I. Sicilskega z izgnanim cesarjem Latinskega cesarstva Balduinom II. in ahajskim knezom Viljemom II., sklenjena 24. in 27. maja 1267, s katerima se je večina pravic do propadlega Latinskega cesarstva prenesla na Karla I.
Poglej Andronik II. Paleolog in Viterbski sporazum
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Andronik II. Paleolog in Zgodovina Rimskega cesarstva
Zlata horda
Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.
Poglej Andronik II. Paleolog in Zlata horda
1259
1259 (MCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Andronik II. Paleolog in 1259
1261
1261 (MCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Andronik II. Paleolog in 1261
1282
1282 (MCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Andronik II. Paleolog in 1282
1285
1285 (MCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Andronik II. Paleolog in 1285
1294
1294 (MCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Andronik II. Paleolog in 1294
1298
1298 (MCCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Andronik II. Paleolog in 1298
13. februar
13.
Poglej Andronik II. Paleolog in 13. februar
1300
1300 (MCCC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Andronik II. Paleolog in 1300
1303
1303 (MCCCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Andronik II. Paleolog in 1303
1304
1304 (MCCCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Andronik II. Paleolog in 1304
1308
1308 (MCCCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Andronik II. Paleolog in 1308
1313
1313 (MCCCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Andronik II. Paleolog in 1313
1314
1314 (MCCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Andronik II. Paleolog in 1314
1320
1320 (MCCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Andronik II. Paleolog in 1320
1321
1321 (MCCCXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Andronik II. Paleolog in 1321
1322
1322 (MCCCXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Andronik II. Paleolog in 1322
1327
1327 (MCCCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Andronik II. Paleolog in 1327
1332
1332 (MCCCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Andronik II. Paleolog in 1332
25. marec
25.
Poglej Andronik II. Paleolog in 25. marec