Kazalo
28 odnosi: Aleksej II. Komnen, Aleksej III. Angel, Anemasova ječa, Štefan Nemanja, Bizantinsko cesarstvo, Bonifacij I. Montferraški, Drugo bolgarsko cesarstvo, Gruzijska zlata doba, Hagija Sofija, Izak II. Angel, Komneni, Kulin, Parakoimomenos, Pokol Latinov, Seznam bizantinskih cesarjev, Seznam zgodovinskih vsebin, Trapezundsko cesarstvo, Valensov akvadukt, Zgodovina Rimskega cesarstva, 1118, 1145, 1153, 1165, 1182, 1183, 1184, 1185, 12. september.
Aleksej II. Komnen
Aleksej II.
Poglej Andronik I. Komnen in Aleksej II. Komnen
Aleksej III. Angel
Aleksej III.
Poglej Andronik I. Komnen in Aleksej III. Angel
Anemasova ječa
Anemasova ječa (turško: Anemas Zindanları) je velika bizantinska stavba, naslonjena na zahodno obzidje Konstantinopla, sedanjega Carigrada, Turčija.
Poglej Andronik I. Komnen in Anemasova ječa
Štefan Nemanja
Štefan Nemanja (srbsko Стефан Немања, Stefan Nemanja) je bil od leta 1166 do 1196 veliki župan (knez) srbske velike kneževine Raške, * okoli 1113, Ribnica, Zeta, 13. februar 1199, Hilandar, Grčija.
Poglej Andronik I. Komnen in Štefan Nemanja
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Andronik I. Komnen in Bizantinsko cesarstvo
Bonifacij I. Montferraški
Montferraški grb Bonifacij I. Monferraški (Vonifatios Momferratikos), monferraški markiz, eden od voditeljev četrtega križarskega pohoda in prvi kralj Solunskega kraljestva (1204-1207), * okrog 1150, † 4. september 1207.
Poglej Andronik I. Komnen in Bonifacij I. Montferraški
Drugo bolgarsko cesarstvo
Drugo bolgarsko cesarstvo (bolgarsko Второ българско царство, Vtorо Bălgarskо carstvo) je bila srednjeveška bolgarska država, ki je obstajala od leta 1185 do 1396 ali 1422.
Poglej Andronik I. Komnen in Drugo bolgarsko cesarstvo
Gruzijska zlata doba
Gruzijska zlata doba opisuje zgodovinsko obdobje od visokega srednjega veka, sega približno od poznega 11.
Poglej Andronik I. Komnen in Gruzijska zlata doba
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Poglej Andronik I. Komnen in Hagija Sofija
Izak II. Angel
Izak II.
Poglej Andronik I. Komnen in Izak II. Angel
Komneni
Aleksej I. Komnen Komneni (grško) so bili grška vladarska rodbina, ki je, s krajšo prekinitvijo, vladala v Bizantinskem cesarstvu od leta 1057 do 1185.
Poglej Andronik I. Komnen in Komneni
Kulin
Kulin je bil od leta 1180 do 1204 ban Bosne, najprej kot vazal Bizantinskega cesarstva in nato vazal Ogrskega kraljestva, čeprav je bila njegova država de facto neodvisna, * okoli 1145, Usora, Bosna, † november 1204, Bosna.
Poglej Andronik I. Komnen in Kulin
Parakoimomenos
Parakoimōmenos (grško, dobesedno tisti, ki spi ob (cesarski spalnici), komornik) je bil bizantinski dvorni položaj, običajno rezerviran za evnuhe.
Poglej Andronik I. Komnen in Parakoimomenos
Pokol Latinov
Pokol Latinov (Massacre of the Latins; Pokolj Latina; Massacro dei Latini; Σφαγή των Λατίνων beri: Sfage ton Latinon) je bil velik pokol katoličanov (imenovanih "Latini") – avtohtonih prebivalcev Carigrada, glavnega mesta Bizantinskega cesarstva, od strani grških pravoslavnih prebivalcev mesta maja (po nekaterih virih aprila) leta 1182.
Poglej Andronik I. Komnen in Pokol Latinov
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Andronik I. Komnen in Seznam bizantinskih cesarjev
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Andronik I. Komnen in Seznam zgodovinskih vsebin
Trapezundsko cesarstvo
Trapezundsko cesarstvo (grško Βασίλειον τής Τραπεζούντας, Basileion tis Trapezountas, turško Trabzon İmparatorluğu) je bila nasledstvena država Bizantinskega cesarstva, ki so jo ustanovili Grki na južni obali Črnega morja po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Andronik I. Komnen in Trapezundsko cesarstvo
Valensov akvadukt
Valensov akvadukt je bil rimski sistem vodovodov, ki je oskrboval Konstantinopel, glavno mesto vzhodnega rimskega cesarstva.
Poglej Andronik I. Komnen in Valensov akvadukt
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Andronik I. Komnen in Zgodovina Rimskega cesarstva
1118
1118 (MCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Andronik I. Komnen in 1118
1145
1145 (MCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Andronik I. Komnen in 1145
1153
1153 (MCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Andronik I. Komnen in 1153
1165
1165 (MCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Andronik I. Komnen in 1165
1182
1182 (MCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Andronik I. Komnen in 1182
1183
1183 (MCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Andronik I. Komnen in 1183
1184
1184 (MCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Andronik I. Komnen in 1184
1185
1185 (MCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Andronik I. Komnen in 1185
12. september
12.
Poglej Andronik I. Komnen in 12. september