Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Andrea Palladio

Index Andrea Palladio

Andrea Palladio (s pravim imenom Andrea di Pietro della Gondola), italijanski renesančni arhitekt, * 30. november 1508, Padova, † 19. avgust 1580, Maser blizu Trevisa.

Kazalo

  1. 93 odnosi: Agripove terme, Alessandro Vittoria, Andrea, Angleški park, Čedad, Baldassare Longhena, Baldassare Peruzzi, Banjast obok, Basilica Palladiana, Vicenza, Bazilika samostana sv. Marije na Monte Berico, Vicenza, Bazilika svete Marije Zdrave, Benetke, Beneška renesančna arhitektura, Beneška renesansa, Beneško okno, Benetke, Biblioteca Marciana, Brenta (reka), Cerkev San Giorgio Maggiore, Benetke, Cerkev svete Marije vnebovzete in sv. Liberalisa, Castelfranco Veneto, Cerkev svetega Izaka, Cour d'honneur, Darejeva družina pred Aleksandrom, De architectura, Doževa palača, Entaza, Evropska pot zgodovinskih gledališč, Farnesejevo gledališče, Filippo Juvarra, Freska, Galerija Akademije, Benetke, Giacomo Barozzi da Vignola, Grad Schwetzingen, Grad Valentino, Grand Tour, Inigo Jones, Italija, Italijanska baročna arhitektura, Italijanska renesansa, Jacopo Sansovino, Jurijanska arhitektura, Karakalove terme, Kariatide, Klasična arhitektura, Klasicizem, Kolosalni red, Kompozitni slog, Mesto Vicenza in Palladijeve vile v Benečiji, Most Rialto, Motovun, Okno, ... Razširi indeks (43 več) »

Agripove terme

Agripove terme (lat. Thermae Agrippae) so bile zgradba antičnega Rima, v današnji Italiji, ki jih je zgradil Mark Vipsanij Agripa.

Poglej Andrea Palladio in Agripove terme

Alessandro Vittoria

San Zaccaria, Benetke Alessandro Vittoria (1525–1608) je bil italijanski manieristični kipar beneške šole, »eden glavnih predstavnikov beneškega klasičnega sloga« in tekmec Giambologni kot najpomembnejši kiparji poznega 16.

Poglej Andrea Palladio in Alessandro Vittoria

Andrea

Andrea je moško ali žensko osebno ime.

Poglej Andrea Palladio in Andrea

Angleški park

Angleški park ali angleški krajinski park ali pa preprosto angleški vrt (francosko: Jardin à l'anglaise, italijansko: Giardino all'inglese, nemško: Englischer Landschaftsgarten, portugalsko: Jardim inglês, špansko: Jardín inglés) je park, urejen tako, da ohranja naravni videz pokrajine in je nastal v Angliji v začetku 18.

Poglej Andrea Palladio in Angleški park

Čedad

Čedad (italijansko Cividale del Friuli, furlansko Cividât, nemško Östrich), tudi Staro mesto, je mesto v severni Italiji (občina ima 11.500, samo mesto pa okoli 9.000 prebivalcev) ob reki Nadiži, v deželi Furlanija - Julijska krajina.

Poglej Andrea Palladio in Čedad

Baldassare Longhena

Baldassare Longhena, italijanski (beneški) arhitekt, ki je deloval predvsem v Benetkah, kjer je bil eden največjih predstavnikov baročne arhitekture tega obdobja, * 1596 ali 1597, Benetke, † 18. februar 1682.

Poglej Andrea Palladio in Baldassare Longhena

Baldassare Peruzzi

Baldassare Tommaso Peruzzi, italijanski slikar in arhitekt, * 7. marec, 1481, Siena, † 6. januar 1537 ali 1536, Rim Dolga leta je delal z Bramantejem, Rafaelom in kasneje Sangallom med postavitvijo nove bazilike sv. Petra.

Poglej Andrea Palladio in Baldassare Peruzzi

Banjast obok

Banjast obok, znan tudi kot tunelski obok, je arhitekturni element, ki nastane z iztiskanjem ene same krivulje (ali para krivulj, v primeru šilasto lomljenega oboka) na določeni razdalji.

Poglej Andrea Palladio in Banjast obok

Basilica Palladiana, Vicenza

Bazilika Palladiana je renesančna stavba na osrednjem Piazza dei Signori v Vicenzi, v severno-vzhodni Italiji.

Poglej Andrea Palladio in Basilica Palladiana, Vicenza

Bazilika samostana sv. Marije na Monte Berico, Vicenza

Bazilika samostana sv.

Poglej Andrea Palladio in Bazilika samostana sv. Marije na Monte Berico, Vicenza

Bazilika svete Marije Zdrave, Benetke

Bazilika svete Marije Zdrave (italijansko Santa Maria della Salute, dobesedno Sveta Marija zdravja), splošno znana preprosto kot Salute, je rimskokatoliška cerkev in manjša bazilika, ki stoji na Punta della Dogana v okrožju (sestiere) Dorsoduro v mestu Benetke v Italiji.

Poglej Andrea Palladio in Bazilika svete Marije Zdrave, Benetke

Beneška renesančna arhitektura

Beneška renesančna arhitektura je začela nastajati precej pozneje kot v Firencah, pravzaprav ne pred 1480-imi, in je skozi celotno obdobje večinoma povezana z arhitekti, ki so prišli delat v Benetke iz drugih delov Italije.

Poglej Andrea Palladio in Beneška renesančna arhitektura

Beneška renesansa

Beneška renesansa je imela izrazit značaj v primerjavi s splošno italijansko renesanso drugod.

Poglej Andrea Palladio in Beneška renesansa

Beneško okno

Beneško okno (znano tudi kot Serlijevsko okno) je veliko tristransko okno, ki je ključni element v paladijevski arhitekturi.

Poglej Andrea Palladio in Beneško okno

Benetke

Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.

Poglej Andrea Palladio in Benetke

Biblioteca Marciana

Čitalnica Biblioteca Marciana ali Knjižnica svetega Marka (ital. Biblioteca Marciana, vendar se v zgodovinskih dokumentih običajno imenuje Libreria pubblica di san Marco) je javna knjižnica v Benetkah v Italiji.

Poglej Andrea Palladio in Biblioteca Marciana

Brenta (reka)

Brenta je italijanska reka, ki teče od pokrajine Trento do Jadranskega morja, južno od beneške lagune v Benečiji, na severovzhodu Italije.

Poglej Andrea Palladio in Brenta (reka)

Cerkev San Giorgio Maggiore, Benetke

San Giorgio Maggiore (beneško San Zorzi Mazor) je benediktinska cerkev iz 16.

Poglej Andrea Palladio in Cerkev San Giorgio Maggiore, Benetke

Cerkev svete Marije vnebovzete in sv. Liberalisa, Castelfranco Veneto

Cerkev svete Marije vnebovzete in svetega Liberalisa v Castelfrancu Venetu Cerkev svete Marije vnebovzete in svetega Liberalisa je v Castelfrancu Venetu v Italiji in je bila zgrajena med letoma 1724 in 1746 po zasnovi Francesca Marie Pretija.

Poglej Andrea Palladio in Cerkev svete Marije vnebovzete in sv. Liberalisa, Castelfranco Veneto

Cerkev svetega Izaka

Cerkev svetega Izaka ali Isaakievski Sobor (rusko: Исаа́киевский Собо́р) je cerkev, ki trenutno deluje kot muzej v Sankt Peterburgu v Rusiji.

Poglej Andrea Palladio in Cerkev svetega Izaka

Cour d'honneur

Cour d'honneur ali častno dvorišče je arhitekturni izraz za tristrano dvorišče, ki ga obkrožajo glavna osrednja bivalna zgradba ali Corps de Logis in simetrična stranska krila, ki vsebujejo spremljajoče prostore.

Poglej Andrea Palladio in Cour d'honneur

Darejeva družina pred Aleksandrom

Darejeva družina pred Aleksandrom je slika olje na platnu slikarja Paola Veroneseja iz obdobja 1565–1570.

Poglej Andrea Palladio in Darejeva družina pred Aleksandrom

De architectura

De architectura ('O arhitekturi', objavljeno kot Deset knjig o arhitekturi) je traktat o arhitekturi, ki ga je kot vodnik pri gradbenih projektih napisal rimski arhitekt in vojaški inženir Marcus Vitruvius Pollio in posvetil svojemu mecenu, cesarju Avgustu.

Poglej Andrea Palladio in De architectura

Doževa palača

Francesco Guardi: ''Sala del Collegio'' Doževa palača (italijansko Palazzo Ducale) je bila sedež doža in je simbol Benetk.

Poglej Andrea Palladio in Doževa palača

Entaza

V arhitekturi, entaza pomeni uporabo konveksne krivulje na površini arhitekturnega elementa, v estetske namene.

Poglej Andrea Palladio in Entaza

Evropska pot zgodovinskih gledališč

Evropska pot zgodovinskih gledališč je turistična in evropska kulturna pot, ki poteka skozi številne evropske države.

Poglej Andrea Palladio in Evropska pot zgodovinskih gledališč

Farnesejevo gledališče

Farnesejevo gledališče (italijansko Teatro Farnese) je baročno gledališče v Parmi v Italiji.

Poglej Andrea Palladio in Farnesejevo gledališče

Filippo Juvarra

Filippo Juvarra, italijanski arhitekt in scenograf, ki je deloval v poznem baročnem slogu, * 7. marec 1678, Messina, † 31. januar 1736, Madrid.

Poglej Andrea Palladio in Filippo Juvarra

Freska

Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.

Poglej Andrea Palladio in Freska

Galerija Akademije, Benetke

Galerija Akademije (italijansko Gallerie dell'Accademia) je starejša muzejska umetniška galerija v Benetkah v severni Italiji.

Poglej Andrea Palladio in Galerija Akademije, Benetke

Giacomo Barozzi da Vignola

Giacomo Barozzi da Vignola (italijansko, * 1. oktober 1507, Vignola, vojvodina Ferrara (danes Italija), † 7. julij 1573, Rim, Papeške države), ki so ga pogosto imenovali tudi preprosto Vignola, je bil eden velikih italijanskih arhitektov manierizma 16.

Poglej Andrea Palladio in Giacomo Barozzi da Vignola

Grad Schwetzingen

Grad Schwetzinger (glavni vhod) Grad Schwetzinger (pogled iz parka) Cvetoče češnje v starem vrtu Grad Schwetzingen je grad v kraju Schwetzingen v bližini Heidelberga v Nemčiji, ki je služil predvsem Pfalškemu volilnemu knezu Karlu Filipu in Karlu Teodorju kot poletna rezidenca.

Poglej Andrea Palladio in Grad Schwetzingen

Grad Valentino

Grad Valentino (italijansko Castello del Valentino) je zgodovinska zgradba v italijanskem mestu Torino.

Poglej Andrea Palladio in Grad Valentino

Grand Tour

Grand Tour (francosko za 'veliko potovanje') je bilo ime za potovanje sinov evropskega plemstva, kasneje tudi višjega srednjega razreda, skozi srednjo Evropo, Italijo, Španijo in prav tako obvezno od renesanse dalje do Svete dežele.

Poglej Andrea Palladio in Grand Tour

Inigo Jones

Inigo Jones, angleški arhitekt, * 15. julij 1573, London, † 21. junij 1652, London.

Poglej Andrea Palladio in Inigo Jones

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Poglej Andrea Palladio in Italija

Italijanska baročna arhitektura

Italijanska baročna arhitektura se nanaša na baročno arhitekturo, ki se je izvajala na italijanskem polotoku, v današnji Italiji, v času, ko so mestne države postopoma izgubile svojo neodvisnost in prešle pod tujo prevlado, najprej pod Španijo (1559 -1713) in pozneje Avstrijo (1713 -1796).

Poglej Andrea Palladio in Italijanska baročna arhitektura

Italijanska renesansa

Italijanska renesansa (italijansko Rinascimento) je bilo obdobje italijanske zgodovine, ki se je začelo v 14.

Poglej Andrea Palladio in Italijanska renesansa

Jacopo Sansovino

Jacopo d'Antonio Sansovino (2. julij 1486 - 27. november 1570) je bil italijanski kipar in arhitekt, najbolj znan po svojih delih okoli trga sv. Marka v Benetkah.

Poglej Andrea Palladio in Jacopo Sansovino

Jurijanska arhitektura

Jurijanska arhitektura je ime, ki ga v večini angleško govorečih držav uporabljajo za vrsto arhitekturnih slogov, ki so nastajali med letoma 1714 in 1830.

Poglej Andrea Palladio in Jurijanska arhitektura

Karakalove terme

Karakalove terme (italijansko Terme di Caracalla) v Rimu, Italija, so bile druge največje mestno kopališče ali terme v Rimu,, ki so bile verjetno zgrajene med leti 212 (ali 211) in 216/217, v času vladavine cesarja Septimija Severa in Karakale.

Poglej Andrea Palladio in Karakalove terme

Kariatide

Kariatide na Akropoli v Atenah Kariatide (Καρυάτις, množina: Καρυάτιδες) so ženski kipi, ki prevzemajo vlogo podpornih stebrov v arhitekturi.

Poglej Andrea Palladio in Kariatide

Klasična arhitektura

Klasična arhitektura navadno označuje arhitekturo, ki je bolj ali manj zavestno izpeljana iz načel grške in rimske arhitekture klasične antike oziroma včasih iz Vitruvijevih del.

Poglej Andrea Palladio in Klasična arhitektura

Klasicizem

Klasicízem v umetnosti se v splošnem nanaša na visoko upoštevanje klasičnega obdobja, klasične antike v zahodni tradiciji, kot postavljanje standardov za okus, ki ga klasicisti poskušajo posnemati.

Poglej Andrea Palladio in Klasicizem

Kolosalni red

V klasični arhitekturi je kolosalni red (imenovan tudi orjaški red) klasični red, pri katerem stebri ali pilastri potekajo čez dve ali več nadstropij.

Poglej Andrea Palladio in Kolosalni red

Kompozitni slog

Kompozitni slog / red je mešanica, ki združuje volute jonskih kapitelov z akantovi listi korintskega sloga.

Poglej Andrea Palladio in Kompozitni slog

Mesto Vicenza in Palladijeve vile v Benečiji

Mesto Vicenza in Palladijeve vile v Benečiji so del svetovne dediščine v Italiji, ki ščiti stavbe arhitekta Andree Palladia.

Poglej Andrea Palladio in Mesto Vicenza in Palladijeve vile v Benečiji

Most Rialto

Most Rialto (italijansko Ponte di Rialto, beneško Ponte de Rialto) je najstarejši od štirih mostov, ki segajo čez Canal Grande v Benetkah v Italiji.

Poglej Andrea Palladio in Most Rialto

Motovun

Motovun (ali Montona d'Istria) je naselje z okoli 500 prebivalci na Hrvaškem, sedež istoimenske občine v Istrski županiji.

Poglej Andrea Palladio in Motovun

Okno

Uršulinski samostan v Ljubljani Ôkno (lat. fenestra) je prozorna ali prosojna odprtina v steni, vratih ali vozilu, ki omogoča prehod svetlobi in, kadar ni zaprto, tudi zraku in zvoku.

Poglej Andrea Palladio in Okno

Padova

Padova (italijansko Padova, beneško Pàdova) je mesto in občina na severovzhodu Italije v deželi Benečiji.

Poglej Andrea Palladio in Padova

Palača Schleissheim

Palača Schleissheim (nemško Schloss Schleißheim) obsega tri posamezne palače v velikem baročnem parku v vasi Oberschleißheim, predmestju Münchna na Bavarskem, v Nemčiji.

Poglej Andrea Palladio in Palača Schleissheim

Paladijevska arhitektura

Paladijevska arhitektura je evropski arhitekturni slog, izpeljan in zasnovan po zasnovi beneškega arhitekta Palladia (1508-1580).

Poglej Andrea Palladio in Paladijevska arhitektura

Palazzo Chiericati

Palazzo Chiericati je renesančna palača v Vicenzi (severna Italija), ki jo je zasnoval Andrea Palladio.

Poglej Andrea Palladio in Palazzo Chiericati

Palladijeve vile v Benečiji

Paladijeve vile v Benečiji so vile, ki jih je zasnoval renesančni arhitekt Andrea Palladio, vse stavbe pa so postavili v Benečiji, celinskem območju severovzhodne Italije, pod političnim nadzorom Beneške republike.

Poglej Andrea Palladio in Palladijeve vile v Benečiji

Paolo Veronese

Paolo Caliari, znan kot Paolo Veronese (1528–1588), je bil italijanski renesančni slikar, ki je deloval v Benetkah.

Poglej Andrea Palladio in Paolo Veronese

Portal

Baročni portal Portal (nem.: Portal, lat. portale.

Poglej Andrea Palladio in Portal

Portik

Portik zapira trg Santo Stefano, Bologna Pórtik (latinsko: porticus) je v arhitekturi pokrit prostor s stebri na eni ali treh straneh, navadno pred glavnim vhodom v stavbo.

Poglej Andrea Palladio in Portik

Prednja skena

Prednja skena (scaenae frons) je bila razkošno stalno okrašeno arhitekturno ozadje (kulisa) rimske gledališke scene.

Poglej Andrea Palladio in Prednja skena

Renesančna arhitektura v Italiji

Renesančna arhitektura je arhitektura obdobja od zgodnjega 15.

Poglej Andrea Palladio in Renesančna arhitektura v Italiji

Rimski tempelj

Starodavni rimski templji so bili med najpomembnejšimi zgradbami v rimski kulturi in nekatere izmed najbogatejših stavb v rimski arhitekturi, čeprav so le redke ohranjene v popolnosti.

Poglej Andrea Palladio in Rimski tempelj

Riviera del Brenta

Riviera del Brenta je območje metropolitanskega območja Benetk, ki je posebno turistično-kulturno zanimivo zaradi velike arhitekturne dediščine beneških vil, ki so jih med 15.

Poglej Andrea Palladio in Riviera del Brenta

Rotunda

Rotunda v zgradbi Kapitola v Washington D.C., ZDA Rotunda (latinsko rotundus) je vsaka stavba krožnega tlorisa, včasih pokrita s kupolo.

Poglej Andrea Palladio in Rotunda

Rundetaarn

Rundetaarn ali Rundetårn (slovensko Okrogli stolp) je okrogel stolp iz 17.

Poglej Andrea Palladio in Rundetaarn

San Daniele del Friuli

San Daniele dei Friuli San Daniele del Friuli (Sveti Danijel Furlanije, furlansko San Denêl) je naselje in istoimenska občina z okoli 8.000 prebivalci (2021), ki leži na severovzhodu Italije, v deželi Furlaniji - Julijski krajini okrog 20 km severozahodno od Vidma.

Poglej Andrea Palladio in San Daniele del Friuli

San Francesco della Vigna

San Francesco della Vigna je Rimskokatoliška cerkev v Sestiereju Castello v Benetkah v severni Italiji.

Poglej Andrea Palladio in San Francesco della Vigna

San Pietro in Montorio

San Pietro in Montorio (Sveti Peter na Zlati gori) je cerkev v Rimu v Italiji, ki ima na svojem dvorišču Tempietto, majhen spominski martyrium (grob), ki ga je zgradil Donato Bramante.

Poglej Andrea Palladio in San Pietro in Montorio

Seznam arhitektov

Seznam arhitektov.

Poglej Andrea Palladio in Seznam arhitektov

Seznam cest in ulic v Gorici

Seznam cest in ulic v Občini Gorica, Italija.

Poglej Andrea Palladio in Seznam cest in ulic v Gorici

Seznam italijanskih arhitektov

Seznam italijanskih arhitektov.

Poglej Andrea Palladio in Seznam italijanskih arhitektov

Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper

Stolnica Marijinega vnebovzetja v Kopru je stolnica Škofije Koper in župnijska cerkev Župnije Koper - Marijino vnebovzetje.

Poglej Andrea Palladio in Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper

Svatba v Kani galilejski

Svatba v Kani galilejski (1563) italijanskega umetnika Paola Veroneseja (1528–1588) je reprezentativna slika, ki prikazuje svetopisemsko zgodbo poroke v Kani, na kateri Jezus vodo spremeni v vino.

Poglej Andrea Palladio in Svatba v Kani galilejski

Teatro all'antica, Sabbioneta

Teatro all'antica ("gledališče v slogu antike") je gledališče v Sabbioneti v severni Italiji.

Poglej Andrea Palladio in Teatro all'antica, Sabbioneta

Teatro Olimpico

Teatro Olimpico je gledališče v Vicenzi, v Italiji, zgrajeno med letoma 1580 - 1585.

Poglej Andrea Palladio in Teatro Olimpico

Tempelj Herkula Viktorja

Tempelj Herkula Viktorja (Herkul zmagovalec) (italijansko Tempio di Ercole Vincitore) ali Hercules Olivarius je rimski tempelj na Piazza Bocca della Verità, na območju Forum Boariuma blizu Tibere v Rimu, Italija.

Poglej Andrea Palladio in Tempelj Herkula Viktorja

Torino

Torino (narečno piemontsko, zastarelo slovensko in v nekaterih neitalijanskih jezikih Turin; latinsko Taurinum) je mesto in pomembno poslovno in kulturno središče v severni Italiji, glavno mesto dežele Piemont, je bil prvo glavno mesto Italije.

Poglej Andrea Palladio in Torino

Toskanski slog

Toskanski slog / red (latinsko Ordo Tuscanicus ali Ordo Tuscanus, s pomenom etruščanski red) je eden izmed dveh klasičnih slogov / redov, ki so jih razvili Rimljani, drugi pa je kompozitni slog.

Poglej Andrea Palladio in Toskanski slog

Trg svetega Marka, Benetke

''Piazza San Marco z baziliko'' (1720), Canaletto. Trg svetega Marka ali Piazza San Marco (beneško Piasa San Marco) je glavni javni trg v Benetkah v Italiji, kjer je splošno znan kot la Piazza (trg).

Poglej Andrea Palladio in Trg svetega Marka, Benetke

Vicenza

Vicenza je mesto v severovzhodni Italiji, v italijanski deželi Benečiji (Veneto), na severnem vznožju Monte Berico, ob reki Bacchiglione.

Poglej Andrea Palladio in Vicenza

Vila

Vila je vrsta stavbe, ki je bila prvotno antična rimska podeželska hiša višjega sloja prebivalcev.

Poglej Andrea Palladio in Vila

Vila Badoer

Vila Badoer je vila v kraju Fratta Polesine v regiji Benečija v severni Italiji.

Poglej Andrea Palladio in Vila Badoer

Vila Barbaro

Vila Barbaro, znana tudi kot Villa di Maser, je velika vila v Maserju v deželi Benečiji v severni Italiji.

Poglej Andrea Palladio in Vila Barbaro

Vila Chiericati

Villa Chiericati (znana tudi kot Villa Chiericati-Rigo) je vila v Vancimugliu v Benečiji v severni Italiji.

Poglej Andrea Palladio in Vila Chiericati

Vila Contarini

Villa Contarini je večinoma baročna, patricijska podeželska palača v Piazzola sul Brenta, pokrajini Padova, v Benečiji v severni Italiji.

Poglej Andrea Palladio in Vila Contarini

Vila Cornaro

Vila Cornaro je patricijska vila v kraju Piombino Dese, približno 30 km severozahodno od Benetk v Italiji.

Poglej Andrea Palladio in Vila Cornaro

Vila Emo

Villa Emo je ena izmed številnih stvaritev, ki si jih je zamislil italijanski renesančni arhitekt Andrea Palladio.

Poglej Andrea Palladio in Vila Emo

Vila Foscari

Vila Foscari je patricijska vila v Miri blizu Benetk na severu Italije, ki jo je zasnoval italijanski renesančni arhitekt Andrea Palladio.

Poglej Andrea Palladio in Vila Foscari

Villa Almerico Capra, Vicenza

Villa Capra "La Rotonda" je renesančna vila v predmestju Vicenze, v severni Italiji, ki jo je zasnoval Andrea Palladio.

Poglej Andrea Palladio in Villa Almerico Capra, Vicenza

Villa Pisani, Montagnana

Vila Pisani je patricijska vila zunaj mestnega obzidja Montagnana, Benečija, severna Italija.

Poglej Andrea Palladio in Villa Pisani, Montagnana

Vincenzo Scamozzi

Vincenzo Scamozzi, italijanski arhitekt in pisec, * 2. september 1548, Vicenza, † 7. avgust 1616, Benetke.

Poglej Andrea Palladio in Vincenzo Scamozzi

Zgodovina arhitekture

Zgodovina arhitekture spremlja spremembe v arhitekturi skozi različne tradicije, regije, prevladujoče slogovne trende in obdobja.

Poglej Andrea Palladio in Zgodovina arhitekture

Zgodovina italijanskih renesančnih kupol

Italijanske renesančne kupole so bile oblikovane v obdobju renesanse 15.

Poglej Andrea Palladio in Zgodovina italijanskih renesančnih kupol

30. november

30.

Poglej Andrea Palladio in 30. november

Prav tako znan kot Andrea di Pietro, Andrea di Pietro della Gondola, Andreo Palladio.

, Padova, Palača Schleissheim, Paladijevska arhitektura, Palazzo Chiericati, Palladijeve vile v Benečiji, Paolo Veronese, Portal, Portik, Prednja skena, Renesančna arhitektura v Italiji, Rimski tempelj, Riviera del Brenta, Rotunda, Rundetaarn, San Daniele del Friuli, San Francesco della Vigna, San Pietro in Montorio, Seznam arhitektov, Seznam cest in ulic v Gorici, Seznam italijanskih arhitektov, Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper, Svatba v Kani galilejski, Teatro all'antica, Sabbioneta, Teatro Olimpico, Tempelj Herkula Viktorja, Torino, Toskanski slog, Trg svetega Marka, Benetke, Vicenza, Vila, Vila Badoer, Vila Barbaro, Vila Chiericati, Vila Contarini, Vila Cornaro, Vila Emo, Vila Foscari, Villa Almerico Capra, Vicenza, Villa Pisani, Montagnana, Vincenzo Scamozzi, Zgodovina arhitekture, Zgodovina italijanskih renesančnih kupol, 30. november.