Kazalo
212 odnosi: Abasidski kalifat, Albert Szent-Györgyi, Aleksandrijska knjižnica, Alenka Dekleva (zdravnica), Alessandra Giliani, Alhacen, Alojzij Repič, Amenoreja, Anaksagora, Anatomija človeka, Anatomija dr. Tulpa, Anatomska ravnina, Andreas Vesalius, Antocian, Anton Žajdela, Anton Makovic, Antonio Maria Valsalva, Arahnologija, Archiginnasio, Bologna, Astley Cooper, Atenska šola, Atlas (kartografija), August Krogh, Avicenna, Avtekologija, Šen Kuo, Španska humanistična medicina v 20. stoletju, Človeško telo, Balthasar Hacquet, Baza, Bioakustika, Biologija, Biomimetika, Biotremologija, Boris Zarnik, Botanični vrt, Montpellier, Camillo Golgi, Charles Henry Turner (zoolog), Charles Scott Sherrington, Clarova celica, Claude Bernard, Daniel Bernoulli, Dea Gravida, Dihala, Dinozavri, Djer, Domači prašič, Dragutin Gorjanović-Kramberger, Dvokrilci, Edvard Moser, ... Razširi indeks (162 več) »
Abasidski kalifat
Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.
Poglej Anatomija in Abasidski kalifat
Albert Szent-Györgyi
Albert von Szent-Györgyi de Nagyrápolt, madžarsko-ameriški biokemik, * 16. september 1893, Budimpešta, Avstro-Ogrska, † 22. oktober 1986, Woods Hole, Massachusetts, Združene države Amerike.
Poglej Anatomija in Albert Szent-Györgyi
Aleksandrijska knjižnica
Kraljeva knjižnica v Aleksandriji ali Antična aleksandrijska knjižnica v Aleksandriji v Egiptu je bila ena največjih in najpomembnejših knjižnic v starodavnem svetu.
Poglej Anatomija in Aleksandrijska knjižnica
Alenka Dekleva (zdravnica)
Alenka Dekleva, slovenski zdravnica anatomka, * 26. avgust 1929, Ljubljana, † 1995.
Poglej Anatomija in Alenka Dekleva (zdravnica)
Alessandra Giliani
Alessandra Giliani, italijanska anatomka, * 1307, † 26. marec 1326.
Poglej Anatomija in Alessandra Giliani
Alhacen
Ibn Abu Ali al Hasan al-Haitam (latinizirano Alhazen in Alhacen), arabski matematik, fizik in učenjak, * 965, Basra, Irak, † 1041, Kairo, Egipt.
Poglej Anatomija in Alhacen
Alojzij Repič
Alojzij Repič, slovenski kipar, * 11. marec 1866, Vrhpolje, Kranjska, † 18. maj 1941, Ljubljana, Ljubljanska pokrajina.
Poglej Anatomija in Alojzij Repič
Amenoreja
Amenorêja (gr.: a.
Poglej Anatomija in Amenoreja
Anaksagora
Anakságora (Anaksagóras), starogrški filozof narave, * 500 pr. n. št. (496), Klazomena, severno od Mileta, Anatolija, (sedaj Turčija), † 428 pr. n. št., Lampsak na Helespontu, (danes Lapsek v Turčiji).
Poglej Anatomija in Anaksagora
Anatomija človeka
Leonardo da Vincijeva študija človeškega telesa Anatomija človeka je veda znotraj anatomije, ki se ukvarja s preučevanjem morfologije človeškega telesa.
Poglej Anatomija in Anatomija človeka
Anatomija dr. Tulpa
Lekcija anatomije dr.
Poglej Anatomija in Anatomija dr. Tulpa
Anatomska ravnina
241x241_pik Anatomska ravnina je vsaka izmišljena in navidezna ploščata površina, ki poteka skozi človeško telo v določeni smeri.
Poglej Anatomija in Anatomska ravnina
Andreas Vesalius
Andreas Vesalius, s pravim imenom Andreas van Wesel, znan tudi kot Andreas Vesal in André Vésale, flamski anatom, * 31. december 1514, Bruselj, † 15. oktober 1564, v brodolomu v bližini otoka Zakintos.
Poglej Anatomija in Andreas Vesalius
Antocian
Antociáni ali antokiáni, tudi antocianini, (grško: ánthos - cvet +: kyáneos - črnkastomoder) so vodotopni pigmenti v vakuolah rastlinskih celic, ki so lahko rdeče, vijolične ali modre barve, kar je odvisno od pH vrednosti okoljne raztopine, ter so brez vonja in okusa.
Poglej Anatomija in Antocian
Anton Žajdela
Anton Žajdela (tudi Zajdela), slovenski zdravnik patolog in citopatolog, * 28. april 1924, Ljubljana, † 4. april 2013, Pariz.
Poglej Anatomija in Anton Žajdela
Anton Makovic
Anton Makovic, slovenski zdravnik porodničar in kirurg, * 11. januar 1750, Kostanjevica na Krki, † 17. oktober 1803, Idrija.
Poglej Anatomija in Anton Makovic
Antonio Maria Valsalva
Antonio Maria Valsalva, italijanski zdravnik in anatom, * 15. februar 1666, Imola, Italija, † 2. februar 1723, Bologna, Italija.
Poglej Anatomija in Antonio Maria Valsalva
Arahnologija
Arahnologija (grško: αραχνη (arachne) - pajek + λόγος (logos) - veda, znanje) je znanstvena disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem pajkovcev - pajkov in sorodnih organizmov, kot so ščipalci, paščipalci, klopi, suhe južine idr.
Poglej Anatomija in Arahnologija
Archiginnasio, Bologna
Archiginnasio je ena najpomembnejših stavb v mestu Bologna; nekoč je bila glavna stavba Univerze v Bologni, trenutno pa sta v njej mestna knjižnica Archiginnasio in anatomsko gledališče.
Poglej Anatomija in Archiginnasio, Bologna
Astley Cooper
Sir Astley Paston Cooper, 1.
Poglej Anatomija in Astley Cooper
Atenska šola
Atenska šola (italijansko: Scuola di Atene) je freska italijanskega renesančnega umetnika Rafaela.
Poglej Anatomija in Atenska šola
Atlas (kartografija)
Indije in »notranje Azije« Átlas je knjiga, v kateri so zbrani zemljevidi.
Poglej Anatomija in Atlas (kartografija)
August Krogh
Schack August Steenberg Krogh, danski fiziolog, nobelovec, * 15. november 1874, Grenå, Jutland, Danska, † 13. september 1949, København.
Poglej Anatomija in August Krogh
Avicenna
Avicena ali Ibn Sīnā (arabsko ابن سینا, perzijsko ابوعلی سینا بلخى ali ابن سینا, Ibn Sina) je bil perzijski učenjak enciklopedične izobrazbe, * okoli 980, Buhara, današnji Uzbekistan, † 1037, Hamadan, Iran.
Poglej Anatomija in Avicenna
Avtekologija
Avtekologija je področje v ekologiji, ki preučuje odvisnost med organizmom in okoljem ter kako organizem vpliva na okolje in okolje nanj.
Poglej Anatomija in Avtekologija
Šen Kuo
Šen Kuo (kitajsko: 沈括; pinjin: Shen Kuo) znan tudi kot Šen Gua, vljudnostno ime Cundžong (存中) ali pod psevdonimom Mengči (dandanes pogosto tudi Mengši) Veng (夢溪翁)Yao (2003), 544.
Poglej Anatomija in Šen Kuo
Španska humanistična medicina v 20. stoletju
V Španiji je v 20. stoletju vladalo protislovje.
Poglej Anatomija in Španska humanistična medicina v 20. stoletju
Človeško telo
Človeško telo Človéško teló sestavljajo glava, vrat, trup, dve roki, dve nogi in spolovila v dimljah, ki se pri moških in ženskah razlikujejo.
Poglej Anatomija in Človeško telo
Balthasar Hacquet
Balthasar Hacquet (aké), francoski kirurg, naravoslovec in etnolog, * ok.
Poglej Anatomija in Balthasar Hacquet
Baza
Baza ima, odvisno od konteksta, več različnih pomenov.
Poglej Anatomija in Baza
Bioakustika
Bíoakústika je interdisciplinarna veda, ki združuje biologijo in akustiko.
Poglej Anatomija in Bioakustika
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Anatomija in Biologija
Biomimetika
Bíomimétika, tudi bíomimikríja je veda, ki išče navdih in se ukvarja s posnemanjem narave in njenih modelov, sistemov, procesov in elementov pri reševanju človeških problemov.
Poglej Anatomija in Biomimetika
Biotremologija
Biotremologija je znanstvena veda, ki preučuje produkcijo, razširjanje in zaznavanje mehanskih vibracij podlage pri organizmih ter vpliv vibracij na njihovo vedenje.
Poglej Anatomija in Biotremologija
Boris Zarnik
Boris Zarnik, slovensko-hrvaški biolog, * 11. marec 1883, Ljubljana, † 13. januar 1945, Zagreb.
Poglej Anatomija in Boris Zarnik
Botanični vrt, Montpellier
Jardin des plantes de Montpellier je zgodovinski botanični vrt in arboretum velikosti 46.460 m², ki leži ob Boulevard Henri IV, v Montpellieru, v departmaju Hérault, v regiji Oksitanija, Francija.
Poglej Anatomija in Botanični vrt, Montpellier
Camillo Golgi
Camillo Golgi, italijanski histolog in zdravnik, * 7. julij, 1843, Córteno Golgi pri Brescii, Kraljestvo Lombardija-Venecija, † 21. januar, 1926, Pavia v Lombardiji, Italija.
Poglej Anatomija in Camillo Golgi
Charles Henry Turner (zoolog)
Charles Henry Turner, ameriški zoolog in učitelj, * 3. februar 1867, Cincinnati, Ohio, Združene države Amerike, † 14. februar 1923, Chicago, Illinois.
Poglej Anatomija in Charles Henry Turner (zoolog)
Charles Scott Sherrington
Sir Charles Scott Sherrington, OM, GBE, PRS, angleški nevrofiziolog, histolog, bakteriolog in patolog, nobelovec, * 27. november 1857, Islington, London, Anglija, † 4. marec 1952, Eastbourne, Sussex.
Poglej Anatomija in Charles Scott Sherrington
Clarova celica
Clarove celice so bronhiolne epitelijske celice s kratkimi mikrovili na apikalni površini.
Poglej Anatomija in Clarova celica
Claude Bernard
Claude Bernard, francoski fiziolog in akademik, * 12. julij 1813, Saint-Julien, Rhône, Francija, † 10. februar 1878, Pariz.
Poglej Anatomija in Claude Bernard
Daniel Bernoulli
Daniel Bernoulli I., švicarski matematik in fizik, * 9. februar 1700, Groningen, Nizozemska, † 17. marec 1782, Basel, Švica.
Poglej Anatomija in Daniel Bernoulli
Dea Gravida
Dea Gravida ali Dea Tiria Gravida (latinsko za "noseča boginja") je bila bodisi boginja bodisi utelešenje ženske, povezane z razmnoževanjem in plodnostjo.
Poglej Anatomija in Dea Gravida
Dihala
Dihala ali respiratorni sistem je organski sistem, sestavljen iz specifičnih organov in struktur, ki pri živalih in rastlinah omogoča izmenjavo plinov.
Poglej Anatomija in Dihala
Dinozavri
Dinozavri so izumrli vretenčarji, ki so na Zemlji kraljevali več kot 100 milijonov let.
Poglej Anatomija in Dinozavri
Djer
Djer, Zer ali Sehti se po sedanji egiptologiji šteje za tretjega kralja Prve dinastije Starega Egipta.
Poglej Anatomija in Djer
Domači prašič
Domači prašič (znanstveno ime Sus scrofa domestica) je udomačena podvrsta divje svinje, ki jo človek goji predvsem za hrano.
Poglej Anatomija in Domači prašič
Dragutin Gorjanović-Kramberger
Dragutin Gorjanović-Kramberger, hrvaški geolog, arheolog, paleontolog, paleozoolog in profesor na Univerzi v Zagrebu, * 25. oktober 1865, Zagreb, † 24. december 1936, Zagreb.
Poglej Anatomija in Dragutin Gorjanović-Kramberger
Dvokrilci
Dvokrilci (znanstveno ime Diptera, grško - di- (predpona) - dva + pteron - krilo) so dobro znan in razširjen red žuželk z okoli 120.000 opisanimi vrstami, njihovo število pa ocenjujejo na okoli 240.000.
Poglej Anatomija in Dvokrilci
Edvard Moser
Edvard Ingjald Moser, norveški nevroznanstvenik in akademik, nobelovec, * 27. april 1962, Ålesund, Norveška.
Poglej Anatomija in Edvard Moser
Elektrokemija
Angleška kemika John Frederic Daniell (levo) in Michael Faraday (desno), začetnika elektrokemije. Elektrokemija je veja kemije, ki se ukvarja z raziskovanjem kemijskih reakcij, ki potekajo v raztopinah na fazni meji med elektronskim prevodnikom (kovina ali polprevodnik) in ionskim prevodnikom (elektrolit).
Poglej Anatomija in Elektrokemija
Emanuel Swedenborg
Emanuel Swedenborg, rojen Emanuel Swedberg, švedski protestantski teolog, znanstvenik, filozof, mistik, * 29. januar 1688, Stokholm, Švedska, † 29. marec 1772, London, Anglija.
Poglej Anatomija in Emanuel Swedenborg
Erizistrat
Erizistrat, starogrški anatom in zdravnik, * ok 304 pr. n. št., otok Ios, Grčija, † ok.
Poglej Anatomija in Erizistrat
Ernst Haeckel
Ernst Heinrich Philipp August Haeckel, tudi von Haeckel, nemški biolog, prirodoslovec, filozof, zdravnik, profesor in umetnik, * 16. februar 1834, Potsdam (takratna Prusija), † 9. avgust 1919, Jena.
Poglej Anatomija in Ernst Haeckel
Ernst Heinrich Weber
Ernst Heinrich Weber, nemški zdravnik, psiholog, anatom in fiziolog, * 24. junij 1795, Wittenberg (danes Nemčija), † 26. januar 1878, Leipzig Nemčija.
Poglej Anatomija in Ernst Heinrich Weber
Evstahij
Evstahij je moško osebno ime.
Poglej Anatomija in Evstahij
Evstahijeva cev
Anatomija ušesa, evstahijeva cev je označena s številko 12 Evstahijeva cev (latinsko tuba auditiva, tudi ušesna troblja) je v anatomiji cev, ki povezuje žrelo (farinks) s srednjim ušesom.
Poglej Anatomija in Evstahijeva cev
Filip Jakob Brecelj
Filip Jakob Brecelj (tudi Brezl), slovenski kirurg, živel v 18. stoleju.
Poglej Anatomija in Filip Jakob Brecelj
Filippo de Filippi
Filippo de Filippi, italijanski zdravnik, popotnik in anatom, * 20. april 1814, Pavia, † 9. februar 1867, Hongkong.
Poglej Anatomija in Filippo de Filippi
Formaldehid
Formaldehid ali metanal (nomenklatura IUPAC) je organska kemijska spojina in najenostavnejši aldehid z empirično formulo CH2O.
Poglej Anatomija in Formaldehid
Fran Ivan Zavrnik
Fran Ivan Zavrnik, slovenski veterinar, * 12. november 1888, Zgornja Voličina, † 17. februar 1963, Ljubljana.
Poglej Anatomija in Fran Ivan Zavrnik
Franc Ipavec
Franc Ipavec, slovenski zdravnik, * 11. avgust 1776 Gradac v Beli krajini, † 1858.
Poglej Anatomija in Franc Ipavec
Francesco Bianchini
Francesco Bianchini, italijanski astronom, fizik, anatom, botanik, filozof, teolog, orientalist, historiograf in arheolog, * 13. december 1662, Verona, Italija, † 2. marec 1729, Rim.
Poglej Anatomija in Francesco Bianchini
Francis Kiernan
Francis Kiernan, britanski anatom in zdravnik, * 2. oktober 1800, † 31. december 1874.
Poglej Anatomija in Francis Kiernan
Franciscus Sylvius
Franciscus Sylvius, nemški zdravnik, kemik, fiziolog, anatom in pedagog, * 15. marec 1614, Hanau, Nemčija, † 19. november 1672, Leiden, Nizozemska.
Poglej Anatomija in Franciscus Sylvius
Franz Marc
Franz Marc, nemški slikar, * 8. februar 1880, München, Nemško cesarstvo (zdaj Nemčija), † 4. marec 1916, Braquis, Francija.
Poglej Anatomija in Franz Marc
Frederik Ruysch
Frederik Ruysch, nizozemski zdravnik in anatom, * 23. marec 1638, Haag, † 22. februar 1731.
Poglej Anatomija in Frederik Ruysch
Frej Ossiannilsson
Frej Ossiannilsson, švedski entomolog, * 8. december 1908, Helsingborg, Švedska, † 6. marec 1995, Uppsala.
Poglej Anatomija in Frej Ossiannilsson
Gabriele Falloppio
Gabriele Falloppio, italijanski zdravnik in anatom, * 1523, Modena, † 9. oktober 1562, Padova.
Poglej Anatomija in Gabriele Falloppio
Gerhard Domagk
Gerhard Johannes Paul Domagk, nemški bakteriolog in akademik, nobelovec, * 30. oktober 1895, Lagow, Provinca Brandenburg, Prusija (danes Poljska), † 24. april 1964, Burgberg pri kraju Königsfeld im Schwarzwald, Zahodna Nemčija.
Poglej Anatomija in Gerhard Domagk
Giorgio Baglivi
Giorgio Baglivi (hrvaško Gjuro Baglivi), armensko-italijanski zdravnik, anatom in patolog, * 8. september 1668, Dubrovnik, † 15. junij 1707, Rim, Italija.
Poglej Anatomija in Giorgio Baglivi
Giovanni Battista Morgagni
Giovanni Battista Morgagni, italijanski zdravnik in anatom, * 25. februar 1682, Forlì, Italija, † 6. december 1771, Padova, Italija.
Poglej Anatomija in Giovanni Battista Morgagni
Giovanni Domenico Santorini
Giovanni Domenico Santorini, italijanski anatom, * 6. junij 1681, † 7. maj 1737.
Poglej Anatomija in Giovanni Domenico Santorini
Glava
Glava je v anatomiji dela telesa, kjer so možgani in del čutil (oči, ušesa, nos).
Poglej Anatomija in Glava
Govert Bidloo
Govert Bidloo, nizozemski zdravnik, anatom, pesnik in dramatik, * 12. marec 1649, Amsterdam, Nizozemska, † 30. marec 1713, Leiden, Nizozemska.
Poglej Anatomija in Govert Bidloo
Gustaf Johan Billberg
Gustaf Johan Billberg, švedski botanik, zoolog in anatom, * 14. junij 1772, † 26. november 1844.
Poglej Anatomija in Gustaf Johan Billberg
Guy de Chauliac
Guy de Chauliac (francosko) ali drugače znan tudi pod imenom Guido ali, Guigo de Chauliaco in Gui de Chaulhac, francoski zdravnik in kirurg, * 1298, Chaulhac, Lozère, Francija, † 25. julij 1368, Avignon.
Poglej Anatomija in Guy de Chauliac
Hans Spemann
Hans Spemann, nemški embriolog, nobelovec, * 27. junij 1869, Stuttgart, Kraljevina Württemberg (danes Nemčija), † 9. september 1941 (v nekaterih virih 12. september), Freiburg.
Poglej Anatomija in Hans Spemann
Hector Berlioz
Louis Hector Berlioz, francoski skladatelj, * 11. december 1803, La Côte-Saint-André (Isère), † 8. marec 1869, Pariz.
Poglej Anatomija in Hector Berlioz
Heinrich Hoffmann
Heinrich Hoffmann, nemški psihiater, pesnik in pisatelj, * 13. junij 1809, Frankfurt ob Majni, † 20. september 1894, Frankfurt na Majni.
Poglej Anatomija in Heinrich Hoffmann
Henry Moseley
Henry Gwyn Jeffreys Moseley, angleški fizik in častnik, * 23. november 1887, Weymouth, Dorset, Anglija, † 10. avgust 1915, Galipoli, Osmansko cesarstvo (sedaj Turčija).
Poglej Anatomija in Henry Moseley
Hermann Loew
Hermann Loew, nemški entomolog in politik, * 19. julij 1807, Weissenfels, Nemčija, † 21. april 1879.
Poglej Anatomija in Hermann Loew
Hinokitiol
Hinokitiol (β-thujaplicin) je naravni monoterpen, ki ga najdemo v lesu dreves iz družine cipresovk (Cupressaceae).
Poglej Anatomija in Hinokitiol
Hipofiza
Lega hipofize v lobanji Hipofiza ali možganski privesek (glandula pituitaria, hypophysis) je endokrina žleza (žleza z notranjim izločanjem), nameščena na predelu lobanje v turškem sedlu, ki je zadolžena za uravnavanje delovanja mnogih drugih, njej podrejenih endokrinih žlez (med drugim ščitnice, skorje nadledvične žleze in spolnih žlez).
Poglej Anatomija in Hipofiza
Hipokrat
Hipókrat s Kósa (grško Ιπποκράτης: Ippokrátes), grški antični zdravnik, * okoli 460 pr. n. št., egejski otok Kos, Grčija, † okoli 380 pr. n. št., Larisa, Tesalija, Grčija.
Poglej Anatomija in Hipokrat
Histologija
pljučnega tkiva, obarvan z barvili hematoksilin in eozin, pod mikroskopom Histologija (grško ἱστός - mreža, λόγος - veda) je veda, ki opisuje mikroskopsko zgradbo tkiv na osnovi opazovanja tkivnih rezin.
Poglej Anatomija in Histologija
Horopter
Oko je fiksirano na točko 3. Teoretični horopter predstavlja krožnica T. Empirični horopter E je v resnici mnogo širši. Horopter (iz grških besed horos (meja) in opter (opazovalec)) je trirazsežna krivulja, ki pri stereoskopskem gledanju omogoča, da vidimo samo eno sliko.
Poglej Anatomija in Horopter
Hripavost
Hrípavost ali disfoníja pomeni nejasen, nečist glas.
Poglej Anatomija in Hripavost
Humanizem
Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti.
Poglej Anatomija in Humanizem
Iris
Iris ima več pomenov.
Poglej Anatomija in Iris
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Anatomija in Italija
Italijanska renesansa
Italijanska renesansa (italijansko Rinascimento) je bilo obdobje italijanske zgodovine, ki se je začelo v 14.
Poglej Anatomija in Italijanska renesansa
Jacopo Berengario da Carpi
Jacopo Berengario da Carpi, italijanski anatom, * 1460, † 1530.
Poglej Anatomija in Jacopo Berengario da Carpi
Jacques-Bénigne Winslow
Jacques-Bénigne Winslow, dansko-francoski anatom in pedagog, * 1669, Odense, Danska, † 1760, Pariz, Francija.
Poglej Anatomija in Jacques-Bénigne Winslow
Jan Evangelista Purkyně
Jan Evangelista Purkyně, češki zdravnik, anatom, domoljub, fiziolog in biolog, * 17. december 1787, Libochovice, Češka, 28. julij 1869, Praga, Češka.
Poglej Anatomija in Jan Evangelista Purkyně
Janez Krstnik Mayr
Janez Krstnik Mayr von Mayregg tudi Janez Baptist, tiskar in knjigotržec, ki je deloval na Kranjskem, * 20. februar 1634, Frauen-Chiemsee na Bavarskem, † 1708, Salzburg.
Poglej Anatomija in Janez Krstnik Mayr
Janez Plečnik
Janez Plečnik, slovenski zdravnik patolog in anatom, * 3. junij 1875, Ljubljana, † 5. december 1940, Ljubljana.
Poglej Anatomija in Janez Plečnik
János Szentágothai
János Szentágothai, madžarski anatom, predavatelj in akademik, * 31. oktober 1912, † 8. avgust 1994.
Poglej Anatomija in János Szentágothai
Jožef Pavlin
Josipini Hočevarjevi v Radovljici. Spomenik iz leta 1908 ima obliko vodnjaka. Podstavek je izdelal Janez Vurnik, skulpturo dečka pa njegov učenec Jožef Pavlin. Jožef Pavlin, slovenski kipar in podobar, * 6. marec 1875, Naklo, † 1914, Galicija.
Poglej Anatomija in Jožef Pavlin
Jožef Stefan
strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).
Poglej Anatomija in Jožef Stefan
Johann Friedrich von Eschscholtz
Johann Friedrich von Eschscholtz, nemški botanik, zdravnik, zoolog in entomolog, * 1. november 1793, Dorpat (danes Tartu, Estonija), Rusko cesarstvo, † 19. maj 1831.
Poglej Anatomija in Johann Friedrich von Eschscholtz
Johannes Andreas Grib Fibiger
Johannes Andreas Grib Fibiger, danski zdravnik in patolog, nobelovec, * 23. april 1867, Silkeborg, Danska, † 23. april 1928, København.
Poglej Anatomija in Johannes Andreas Grib Fibiger
Johannes Peter Müller
Johannes Peter Müller, nemški fiziolog, anatom in ihtiolog, * 14. julij 1801, Koblenz, Prvo Francosko cesarstvo, † 28. april 1858, Berlin, Prusija.
Poglej Anatomija in Johannes Peter Müller
Julius Caesar Aranzi
Julius Caesar Aranzi, italijanski anatom, * 1530, † 1589.
Poglej Anatomija in Julius Caesar Aranzi
Karikatura
Hinko Smrekar - ''Slovenski literati'', akvarel iz leta 1913, hrani Narodni muzej Slovenije Karikatura (izraz izhaja iz italijanske besede caricare - obrniti se, pretiravati) pomeni ostro poudarjeno predstavitev družbenih ali političnih in včasih zasebnih ali splošnih človeških tem, predvsem s pomočjo grafike.
Poglej Anatomija in Karikatura
Karl Gegenbaur
Karl Gegenbaur, nemški anatom, * 21. avgust 1826, † 14. junij 1903.
Poglej Anatomija in Karl Gegenbaur
Kineziologija
Gib levega zgornjega uda - odročenje Kineziologíja je veda o gibanju človeškega telesa in je del širše vede, ki jo imenujemo mehanika.
Poglej Anatomija in Kineziologija
Kinezioterapija
Kinezioterapija (grško kinesis - gibanje, therapeio - zdravljenje) je metoda rehabilitacije, ki predstavlja obliko nespecifičnega funkcionalnega zdravljenja, ki uporablja gib, oziroma gibanje, kot osnovno sredstvo v prizadevanju za izboljšanje porušenega zdravja ali popolno ozdravitev.
Poglej Anatomija in Kinezioterapija
Klavdij Galen
Klávdij Galén (Aelius Galénus ali Claudius Galénus), bolj poznan kot Galén iz Pergamóna, grško govoreč rimski zdravnik in filozof.
Poglej Anatomija in Klavdij Galen
Klopi
Klôpi (znanstveno ime Ixodoidea) so dobro znana naddružina pajkovcev, ki jih natančneje klasificiramo med pršice (red Acarina).
Poglej Anatomija in Klopi
Kolk
V anatomiji vretenčarjev se kolk (ali »coxa«Latinsko coxa je v medicinski terminologiji Celsus uporabil v pomenu »kolk«, Plinij Starejši pa v pomenu »kolčna kost« (Diab, str. 77)) nanaša bodisi na anatomsko področje bodisi na sklep.
Poglej Anatomija in Kolk
Koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof
Koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof je bilo nacistično koncentracijsko taborišče v Vogezih blizu alzaške vasi Natzwiller v Franciji, v mestu Schirmeck, približno 50 km jugozahodno od Strasbourga.
Poglej Anatomija in Koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof
Leonardo da Vinci
Signature Leonardo da Vinci, italijanski renesančni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar, * 15. april 1452, Vinci, Toskana, Italija, † 2. maj 1519, Cloux, Francija.
Poglej Anatomija in Leonardo da Vinci
Leopoldo Marco Antonio Caldani
Leopoldo Marco Antonio Caldani, italijanski anatom in fiziolog, * 1725, Bologna, Italija, † 1813, Padova.
Poglej Anatomija in Leopoldo Marco Antonio Caldani
Leydigova celica
kapilare Leydigove celice (tudi intersticijske celice) so celice v intersticiju med semenskimi cevkami v modih (testisih), ki izločajo androgene, med drugim tudi testosteron.
Poglej Anatomija in Leydigova celica
Lorenz Heister
Lorenz Heister, nemški anatom, kirurg, botanik in univerzitetni učitelj, * 19. september 1683, Frankfurt na Majni, † 18. april 1758.
Poglej Anatomija in Lorenz Heister
Louis Bolk
Lodewijk »Louis« Bolk, nizozemski anatom, * 10. december 1866, Overschie, † 17. junij 1930, Amsterdam.
Poglej Anatomija in Louis Bolk
Louis-Jean-Marie Daubenton
Louis-Jean-Marie Daubenton, francoski prirodoslovec, * 29. maj 1716, Montbard, Côte-d'Or, Francija, † 31. december 1799 (po nekaterih virih 1. januar 1800), Pariz.
Poglej Anatomija in Louis-Jean-Marie Daubenton
Ludwig Feuerbach
Ludwig Andreas von Feuerbach, nemški filozof in antropolog, * 28. julij 1804, Landshut, Bavarska, † 13. september 1872, Nürnberg.
Poglej Anatomija in Ludwig Feuerbach
Luigi Galvani
Luigi Galvani, italijanski anatom, zdravnik in fizik, * 9. september 1737, Bologna, Italija, † 4. december 1798, Bologna.
Poglej Anatomija in Luigi Galvani
Majski hrošč
Majski hrošč, tudi poljski majski hrošč (znanstveno ime Melolontha melolontha), je vrsta hroščev iz družine skarabejev, razširjena po Evropi in Mali Aziji.
Poglej Anatomija in Majski hrošč
Marie François Xavier Bichat
Marie François Xavier Bichat, francoski anatom in fiziolog, * 14. november 1771, Thoirette, Bresse, † 22. julij 1802, Pariz.
Poglej Anatomija in Marie François Xavier Bichat
Marko Zalokar
Marko Zalokar, slovenski biolog in molekularni genetik, 14. julij 1918, Ljubljana, † 4. september 2012, Seattle, ZDA.
Poglej Anatomija in Marko Zalokar
Matija Hvale
Stran iz knjige ''Razlaga filozofije narave'' Matija Hvale, tudi Matthie Qualle, Mathias Qualle, slovenski filozof, poznosrednjeveški sholastik z začetki humanizma, * 1470 ali še prej, Vače, Kranjska, (danes Slovenija), † 1518.
Poglej Anatomija in Matija Hvale
May-Britt Moser
May-Britt Moser, norveška nevroznanstvenica in akademičarka, nobelovka, * 4. januar 1963, Fosnavåg, Norveška.
Poglej Anatomija in May-Britt Moser
Mediastinum
Mediastínum je v anatomiji lahko.
Poglej Anatomija in Mediastinum
Medical Subject Headings
Medical Subject Headings (okrajšano MeSH) je kontroliran besednjak za indeksiranje strokovnih publikacij na področju ved o življenju, ki ga upravlja ameriška Nacionalna medicinska knjižnica (NLM; del Nacionalnih inštitutov za zdravje).
Poglej Anatomija in Medical Subject Headings
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Poglej Anatomija in Medicina
Mehko tkivo
Mehka tkiva so v anatomiji tkiva, ki povezujejo, obdajajo organe ali jim dajejo oporo in niso kostnina.
Poglej Anatomija in Mehko tkivo
Merklova celica
Merklove celice so celice v koži in nekaterih delih sluznice vretenčarjev, ki delujejo kot mehanoreceptorji, poleg tega pa pripadajo difuznemi nevroendokrinemu sistemu (DNES).
Poglej Anatomija in Merklova celica
Morfologija (biologija)
Morfologija je panoga biologije, ki proučuje obliko in zgradbo organizmov.
Poglej Anatomija in Morfologija (biologija)
Mos teutonicus
Mos teutonicus (slovensko germanska navada, običaj) je bil posmrtni pogrebni postopek, ki so ga v Evropi v srednjem veku uporabljali kot sredstvo za prevoz in slovesen pokop trupel posameznikov na visokih položajih.
Poglej Anatomija in Mos teutonicus
Nevropsihologija
Nevropsihologija je psihološka znanstvena disciplina, ki se raziskovalno ukvarja s povezovanjem izsledkov o anatomskih strukturah in nevrofizioloških procesih v možganih, ki so običajno plod dela raziskovalcev na področju biomedicinskih ved na eni strani ter specifičnimi psihološkimi procesi na drugi.
Poglej Anatomija in Nevropsihologija
Niccolò Massa
Niccolò Massa, italijanski anatom, * 1485, † 1569.
Poglej Anatomija in Niccolò Massa
Nicolaes Tulp
Nicolaes Tulp, nizozemski zdravnik, kirurg, anatom in politik, * 1593, † 12. september 1674.
Poglej Anatomija in Nicolaes Tulp
Niels Ryberg Finsen
Niels Ryberg Finsen, danski zdravnik, * 15. december, 1860, Tórshavn, Ferski otoki, † 24. september, 1904, København, Danska.
Poglej Anatomija in Niels Ryberg Finsen
Obdukcija
Enrique Simonet: ''La autopsia'' (1890) Obdukcija ali avtopsija, tudi nekropsija, je postopek pregleda trupla z raztelešenjem, namenjen ugotavljanju vzroka smrti in ostalih patoloških sprememb telesa pokojnika.
Poglej Anatomija in Obdukcija
Pacini
Pacini je lahko.
Poglej Anatomija in Pacini
Paul Ehrlich
Paul Ehrlich, nemški bakteriolog in zdravnik, * 14. marec, 1854, Strehlen, Prusija, † 20. avgust, 1915, Bad Homburg, Prusija.
Poglej Anatomija in Paul Ehrlich
Petrus Camper
Petrus Camper, nizozemski anatom, * 11. maj 1722, Leyden, † 7. april 1789, Haag.
Poglej Anatomija in Petrus Camper
Pierre Paul Broca
Pierre Paul Broca, francoski zdravnik, anatom in antropolog, * 28. junij 1824, Sainte-Foy-la-Grande, Francija, † 9. julij 1880, Pariz.
Poglej Anatomija in Pierre Paul Broca
Požiralnik (razločitev)
Požiralnik ima sledeče pomene.
Poglej Anatomija in Požiralnik (razločitev)
Pomeni imen asteroidov: 2501–3000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 2501 do 3000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Anatomija in Pomeni imen asteroidov: 2501–3000
Pomeni imen asteroidov: 3501–4000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 3501 do 4000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Anatomija in Pomeni imen asteroidov: 3501–4000
Pomeni imen asteroidov: 55001–56000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 55001 do 56000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Anatomija in Pomeni imen asteroidov: 55001–56000
Pomeni imen asteroidov: 8001–8500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 8001 do 8500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Anatomija in Pomeni imen asteroidov: 8001–8500
Portretno slikarstvo
Portretno slikarstvo je žanr v slikarstvu, kjer je namen predstaviti določen človeški subjekt.
Poglej Anatomija in Portretno slikarstvo
Pravilo superpozicije
Svalbardu, Norveška. Ker so kamninski sloji v svoji originalni legi, pride v veljavo pravilo superpozicije, ki pravi, da se starost kamnin z zmanjševanjem njihove globine niža. Spodaj ležeče kamnine so starejše od gornjih. Pravilo superpozicije, tudi zakon in princip superpozicije, je smernica, ki se uporablja v paleontologiji in geologiji, ter pravi, da se mlajše plasti sedimentnih kamnin vselej nalagajo na starejše.
Poglej Anatomija in Pravilo superpozicije
Preddvor (razločitev)
Preddvor je lahko.
Poglej Anatomija in Preddvor (razločitev)
Prekat
Prekat ima v anatomiji več pomenov.
Poglej Anatomija in Prekat
Preprega
Prepréga ali aponevróza je v anatomiji široka kita ali večja plast fibroznega veziva.
Poglej Anatomija in Preprega
Ptič neletalec
Pingvini so med bolj znanimi ptiči neletalci Ptiči neletalci so raznovrstna skupina ptičev, ki nimajo sposobnosti letenja, pač pa se premikajo izključno s hojo ali plavanjem.
Poglej Anatomija in Ptič neletalec
Ptiči
Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.
Poglej Anatomija in Ptiči
Ranvierov zažetek
Ranvierov zažetek, tudi Ranvierjev zažetek ali Ranvierjev zažemek, je zoženje mielinske ovojnice na mestu, kjer se stikata sosednji nevrolemski (Schwannovi) celici.
Poglej Anatomija in Ranvierov zažetek
Rastlinojedec
travo Rastlinojedci (s tujko herbivori) so v širšem pomenu besede organizmi, ki se prehranjujejo izključno z avtotrofnimi organizmi, kot so rastline, alge in fotosintetizirajoče bakterije.
Poglej Anatomija in Rastlinojedec
Razvojna biologija
Razvojna biologija je študij procesov, pri katerih organizmi rastejo in se razvijajo.
Poglej Anatomija in Razvojna biologija
Regija
Régija je območje, del ozemlja (laično tudi področje), na katerega je običajno razdeljena država, celina, skupnost držav, drugo.
Poglej Anatomija in Regija
Regnier de Graaf
Reinier de Graaf, nizozemski zdravnik in anatom, * 30. julij 1641, Schoonhoven, † 17. avgust 1673, Delft.
Poglej Anatomija in Regnier de Graaf
René Descartes
René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.
Poglej Anatomija in René Descartes
Renesančne umetnice
Na razvoj renesančnih žensk v začetku 15.
Poglej Anatomija in Renesančne umetnice
Renesančno kiparstvo
Renesančno kiparstvo razumemo kot proces obnavljanja kiparstva klasične antike.
Poglej Anatomija in Renesančno kiparstvo
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Anatomija in Renesansa
Renesansa v Nizozemskih deželah
Renesansa v Nizozemskih deželah je bilo kulturno obdobje v severni renesansi, ki se je zgodilo okrog 16.
Poglej Anatomija in Renesansa v Nizozemskih deželah
Richard Owen
Sir Richard Owen, angleški biolog, anatom in paleontolog, * 20. julij 1804, Lancaster, † 18. december 1892.
Poglej Anatomija in Richard Owen
Salernska šola zdravstva
Salernska šola zdravstva (it. Scuola Medica Salernitana) je bila prva evropska zdravstvena ustanova in zaradi svoje važnosti skozi stoletja velja za predhodnico modernih univerz.
Poglej Anatomija in Salernska šola zdravstva
Santiago Ramón y Cajal
Santiago Ramón y Cajal, španski histolog in zdravnik, * 1. maj 1852, Petilla de Aragon, Španija, † 17. oktober 1934, Madrid, Španija.
Poglej Anatomija in Santiago Ramón y Cajal
Schwannova celica
Schwannova celica v kulturi. Schwannova ali nevrolemska celica (tudi nevrolemocit) je nevroglijska celica v obkrajnem živčevju, ki tvori mielinsko ovojnico okrog posameznega aksona ali v katero je vloženih več nemieliniziranih aksonov.
Poglej Anatomija in Schwannova celica
Seznam akademskih disciplin
To je seznam akademskih disciplin oziroma področij.
Poglej Anatomija in Seznam akademskih disciplin
Seznam angleških anatomov
Seznam angleških anatomov.
Poglej Anatomija in Seznam angleških anatomov
Seznam bioloških vsebin
Seznam bioloških vsebin podaja članke, ki se v Wikipediji nanašajo na biologijo, biokemijo in biofiziko in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Anatomija in Seznam bioloških vsebin
Seznam italijanskih anatomov
Seznam italijanskih anatomov.
Poglej Anatomija in Seznam italijanskih anatomov
Seznam medicinskih vsebin
Seznam medicinskih vsebin.
Poglej Anatomija in Seznam medicinskih vsebin
Seznam nizozemskih anatomov
Seznam nizozemskih anatomov.
Poglej Anatomija in Seznam nizozemskih anatomov
Seznam seksoloških vsebin
To je seznam vsebin, povezanih s seksologijo, človeško spolnostjo in sorodnimi temami, kot so reproduktivna biologija, andrologija, ginekologija, porodničarstvo in, kjer je to relevantno, antropologija ter anatomija idr.
Poglej Anatomija in Seznam seksoloških vsebin
Slepec vodi slepe
Slepec vodi slepe ali Prilika o slepih (nizozemsko De parabel der blinden) je slika nizozemskega renesančnega umetnika Pietera Bruegla, starejšega, dokončana leta 1568.
Poglej Anatomija in Slepec vodi slepe
Spolni organ
Spolni organi ženske in moškega Spolovila ali spolni organi so človeški ali živalski organi, namenjen razmnoževanju.
Poglej Anatomija in Spolni organ
Srčni preddvor
Preddvor je v anatomiji srca del srca, v katerega se stekajo vene.
Poglej Anatomija in Srčni preddvor
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Anatomija in Srednji vek
Stefano Delle Chiaje
Stefano Delle Chiaje, italijanski zoolog, botanik, anatom, kurator in zdravnik, * 1794, † 1860.
Poglej Anatomija in Stefano Delle Chiaje
Strokovni prijemi
Parterne tehnike, ki se v japonščini imenujejo katame-waza (固め技"spoprijemalna tehnika"), je vsaka specifična rokoborba, judo, ali druga borilna veščina, ki se uporablja za nasprotnika.
Poglej Anatomija in Strokovni prijemi
Subfosil
Subfosilni skelet dodoja v muzeju Subfosil je odmrl ostanek organizma iz preteklih geoloških dob, ki ni razpadel, hkrati pa ni popolnoma fosiliziran – torej organskih snovi v njem še niso v celoti zamenjali silikatni ali drugi minerali.
Poglej Anatomija in Subfosil
Systema naturae
Naslovnica prve izdaje ''Systema Naturae'' (Leiden, 1735) Systema Naturae je najbolj znano delo švedskega zdravnika in naravoslovca Carla Linnéja, ki je prvič izšlo leta 1735 s polnim naslovom Systema naturae; sive regna tria naturae in classes et ordines, genera et species redacta, tabulisque aeneis illustrata.
Poglej Anatomija in Systema naturae
Telesna zgradba
Primerjava treh osnovnih tipov telesne zgradbe (od leve: vitki, mišičasti in čokati tip) Telesna zgradba, telesni ustroj ali konstitucija (redko habitus) je skupek dednih, prirojenih in pridobljenih telesnih značilnosti, predvsem morfoloških in funkcionalnih (oblika in razvitost kosti in mišic).
Poglej Anatomija in Telesna zgradba
Telo
Teló je snovni del živih bitij in ga razlikujemo od duše, osebnosti ali obnašanja.
Poglej Anatomija in Telo
Teratogenost
folne kisline v prehrani nosečnice. Teratogénost (grško: téras oziroma: tératos - nakaz, pošast, spaka) je lastnost neke snovi oziroma drugega dejavnika (npr. sevanja), da povzroča strukturne, funkcijske, presnovne (metabolne) in vedenjske nepravilnosti pri zarodku oziroma plodu, če je nosečnica izpostavljena takemu dejavniku.
Poglej Anatomija in Teratogenost
Torzo
Moški torzo Trup je anatomsko poimenovanje dela telesa brez glave, vratu, okončin in repa.
Poglej Anatomija in Torzo
Trinil
Trinil je ime paleoantropološkega najdišča, ki se nahaja na bregu reke Bengawan Solo na vzhodnem delu indonezijskega otoka Java.
Poglej Anatomija in Trinil
Udavi
Udavi ali boe (znanstveno ime Boidae) so družina nestrupenih kač, razširjenih po tropskih predelih Novega sveta (Severna, Srednja in Južna Amerika vključno s Karibi).
Poglej Anatomija in Udavi
Uršula Berlot
Uršula Berlot Pompe, slovenska vizualna umetnica, akademska slikarka, umetnostna teoretičarka in univerzitetna profesorica, * 10. oktober 1973, Ljubljana.
Poglej Anatomija in Uršula Berlot
Valentina Kobe
Valentina Kobe (roj. Grošelj), slovenska zdravnica, profesorica, in anatomka, * 14. februar 1905, Dobje, † 28. september 1998, Ljubljana.
Poglej Anatomija in Valentina Kobe
Valletta
Valletta (ali), imenovana tudi "mesto trdnjava" in "mesto, ki so ga zgradili gospodje za gospode", je glavno mesto republike Malte ter upravno in trgovsko središče malteških otokov.
Poglej Anatomija in Valletta
Večopravilnost
Večopravilnost je vedenje, pri katerem posameznik istočasno opravlja več nalog, bodisi zaporedno, prepleteno ali hkrati v realnem, virtualnem ali v obeh svetovih hkrati.
Poglej Anatomija in Večopravilnost
Velblod
Velblod (znanstveno ime Camelus) je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo (Camelus dromedarius) in dvogrbo kamelo (Camelus bactrianus).
Poglej Anatomija in Velblod
Veliki možgani
Veliki možgani ali cerebrum so najobsežnejši del osrednjega živčevja človeka.
Poglej Anatomija in Veliki možgani
Veterinarska fakulteta v Ljubljani
Veterinarska fakulteta (kratica VF) je fakulteta, ki je članica Univerze v Ljubljani.
Poglej Anatomija in Veterinarska fakulteta v Ljubljani
Veterinarski glasnik
Veterinarski glasnik je srbska znanstvena revija s področja veterinarske medicine, ki izhaja od leta 1904.
Poglej Anatomija in Veterinarski glasnik
Vez (anatomija)
Ligamènt ali véz je v anatomiji lahko.
Poglej Anatomija in Vez (anatomija)
Vincent van Gogh
Vincent van Gogh, nizozemski slikar, * 30. marec 1853, Zundert, † 29. julij 1890, Auvers-sur-Oise.
Poglej Anatomija in Vincent van Gogh
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Poglej Anatomija in Vrtenje
Wangari Maathai
Wangari Maathai (* 1. april 1940 – † 25. september 2011) je bila kenijska aktivistka, ki je dobila Nobelovo nagrado za mir leta 2004.
Poglej Anatomija in Wangari Maathai
Willem Einthoven
Willem Einthoven, nizozemski fiziolog, * 22. maj, 1860, Semarang, Indonezija, † 29. september, 1927, Leiden, Nizozemska.
Poglej Anatomija in Willem Einthoven
William Elford Leach
William Elford Leach, FRS, angleški zoolog, * 2. februar 1791, Plymouth, Anglija, † 26. avgust 1836, Tortona, Italija.
Poglej Anatomija in William Elford Leach
William Harvey
William Harvey, angleški zdravnik, anatom in fiziolog, * 1. april 1578, Folkestone, Anglija, † 3. junij 1657, Roehampton, London, Anglija.
Poglej Anatomija in William Harvey
William Hewson (kirurg)
William Hewson, angleški kirurg, anatom in fiziolog, * 14. november 1739, † 1. maj 1774.
Poglej Anatomija in William Hewson (kirurg)
William James
William James, ameriški funkcionalistični psiholog in filozof, * 11. januar 1842, New York, ZDA, † 26. avgust 1910, Chocorua, New Hampshire, ZDA.
Poglej Anatomija in William James
William Odling
William Odling, angleški kemik, * 5. september 1829, Southwark, London, † 17. februar 1921, Oxford.
Poglej Anatomija in William Odling
Zanka nefrona
Zanka nefrona ali henlejeva zanka je odsek nefrona v obliki črke U, sestavljen iz krajšega ravnega dela proksimalnega tubula, prevodnega tubula in daljšega ravnega dela distalnega tubula.
Poglej Anatomija in Zanka nefrona
Zavrishiji
Zavrishiji ali zavrišiji (znanstveno ime Saurischia) so ena izmed dveh glavnih skupin dinozavrov, pri čemer drugo predstavljajo tako imenovani ornitishiji (Ornithischia).
Poglej Anatomija in Zavrishiji
Zgodovina biologije
Zgodovina biologije obravnava potek raziskovanja življenja, ki se je začel že ob začetkih človeške vrste in traja še danes, ko doživljamo razcvet bioloških panog.
Poglej Anatomija in Zgodovina biologije
Zgodovina Združenih držav Amerike
Širjenje teritorija ZDA, 1810–1920Zgodovina Združenih držav Amerike se je začela, ko je trinajst britanskih kolonij leta 1776 razglasilo svojo neodvisnost.
Poglej Anatomija in Zgodovina Združenih držav Amerike
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Anatomija in Znanost
Znanstvenik
Znanstvenik se ukvarja z znanostjo in pri tem uporablja znanstvene metode.
Poglej Anatomija in Znanstvenik
Prav tako znan kot Anatom.
, Elektrokemija, Emanuel Swedenborg, Erizistrat, Ernst Haeckel, Ernst Heinrich Weber, Evstahij, Evstahijeva cev, Filip Jakob Brecelj, Filippo de Filippi, Formaldehid, Fran Ivan Zavrnik, Franc Ipavec, Francesco Bianchini, Francis Kiernan, Franciscus Sylvius, Franz Marc, Frederik Ruysch, Frej Ossiannilsson, Gabriele Falloppio, Gerhard Domagk, Giorgio Baglivi, Giovanni Battista Morgagni, Giovanni Domenico Santorini, Glava, Govert Bidloo, Gustaf Johan Billberg, Guy de Chauliac, Hans Spemann, Hector Berlioz, Heinrich Hoffmann, Henry Moseley, Hermann Loew, Hinokitiol, Hipofiza, Hipokrat, Histologija, Horopter, Hripavost, Humanizem, Iris, Italija, Italijanska renesansa, Jacopo Berengario da Carpi, Jacques-Bénigne Winslow, Jan Evangelista Purkyně, Janez Krstnik Mayr, Janez Plečnik, János Szentágothai, Jožef Pavlin, Jožef Stefan, Johann Friedrich von Eschscholtz, Johannes Andreas Grib Fibiger, Johannes Peter Müller, Julius Caesar Aranzi, Karikatura, Karl Gegenbaur, Kineziologija, Kinezioterapija, Klavdij Galen, Klopi, Kolk, Koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof, Leonardo da Vinci, Leopoldo Marco Antonio Caldani, Leydigova celica, Lorenz Heister, Louis Bolk, Louis-Jean-Marie Daubenton, Ludwig Feuerbach, Luigi Galvani, Majski hrošč, Marie François Xavier Bichat, Marko Zalokar, Matija Hvale, May-Britt Moser, Mediastinum, Medical Subject Headings, Medicina, Mehko tkivo, Merklova celica, Morfologija (biologija), Mos teutonicus, Nevropsihologija, Niccolò Massa, Nicolaes Tulp, Niels Ryberg Finsen, Obdukcija, Pacini, Paul Ehrlich, Petrus Camper, Pierre Paul Broca, Požiralnik (razločitev), Pomeni imen asteroidov: 2501–3000, Pomeni imen asteroidov: 3501–4000, Pomeni imen asteroidov: 55001–56000, Pomeni imen asteroidov: 8001–8500, Portretno slikarstvo, Pravilo superpozicije, Preddvor (razločitev), Prekat, Preprega, Ptič neletalec, Ptiči, Ranvierov zažetek, Rastlinojedec, Razvojna biologija, Regija, Regnier de Graaf, René Descartes, Renesančne umetnice, Renesančno kiparstvo, Renesansa, Renesansa v Nizozemskih deželah, Richard Owen, Salernska šola zdravstva, Santiago Ramón y Cajal, Schwannova celica, Seznam akademskih disciplin, Seznam angleških anatomov, Seznam bioloških vsebin, Seznam italijanskih anatomov, Seznam medicinskih vsebin, Seznam nizozemskih anatomov, Seznam seksoloških vsebin, Slepec vodi slepe, Spolni organ, Srčni preddvor, Srednji vek, Stefano Delle Chiaje, Strokovni prijemi, Subfosil, Systema naturae, Telesna zgradba, Telo, Teratogenost, Torzo, Trinil, Udavi, Uršula Berlot, Valentina Kobe, Valletta, Večopravilnost, Velblod, Veliki možgani, Veterinarska fakulteta v Ljubljani, Veterinarski glasnik, Vez (anatomija), Vincent van Gogh, Vrtenje, Wangari Maathai, Willem Einthoven, William Elford Leach, William Harvey, William Hewson (kirurg), William James, William Odling, Zanka nefrona, Zavrishiji, Zgodovina biologije, Zgodovina Združenih držav Amerike, Znanost, Znanstvenik.