Kazalo
22 odnosi: Abdi-Aširta, Aziru, Šamaš-šum-ukin, Beka (dolina), Bitka pri Kadešu, Egipčansko-hetitski mirovni sporazum, Enuma Eliš, Filistejci, Gudea, Huriti, Kadeš, Kanaan, Ljudstva z morja, Nija, Nuhaše, Oront, Ramzes II., Rib-Hadda, Sumur, Tell Kazel, Transjordanija (regija), Tunip.
Abdi-Aširta
300px Abdi-Aširta je bil vladar kraljestva Amurru, ki je vladal v 14.
Poglej Amurru in Abdi-Aširta
Aziru
Amarnsko pismo Aziruja faraonu (EA 161: ''Odsotnost pojasnjena''), Britanski muzej, LondonMoran (1970): ''The Amarna Letters'', EA 161, "An absence explained,'' str. 247-248. Aziru je bil kanaanski vladar Amurruja, sodobnega Libanona, ki je vladal v 14.
Poglej Amurru in Aziru
Šamaš-šum-ukin
Britanskem muzeju Potrditev Šamaš-šum-ukinove donacije; tablica je zdaj v Britanskem muzeju Šamash-šum-ukin (asirsko mdGIŠ.NU₁₁-MU-GI.NA, Šamaš-šuma-ukin, poslovenjeno Šamaš je namestil (svojega) naslednika) je bil asirski kralj Babilonije, ki je vladal od leta 667 do 648 pr.
Poglej Amurru in Šamaš-šum-ukin
Beka (dolina)
Dolina Beka (وادي البقاع,, libanonska arabščina)) tudi Beqaa, Beqā in v klasični antiki znana kot Coele-Syria, je rodovitna dolina v vzhodnem Libanonu. Je najpomembnejša libanonska kmetijska regija. Beka leži približno 30 km vzhodno od Bejruta. Dolina je med Libanonskim gorovjem na zahodu in Antilibanonom na vzhodu.
Poglej Amurru in Beka (dolina)
Bitka pri Kadešu
Bitka pri Kadešu med Novim egipčanskim kraljestvom faraona Ramzesa II. in Hetitskim cesarstvom kralja Muvatalija II. je potekala pri mestu Kadeš ob Orontu, malo gorvodno od sodobnega jezera Homs na meji med Libanonom in Sirijo.
Poglej Amurru in Bitka pri Kadešu
Egipčansko-hetitski mirovni sporazum
Arheološki muzeji, Istanbul Amon-Rajev tempelj, Karnak Egipčansko-hetitski mirovni sporazum, znan tudi kot Večni sporazum, Srebrni sporazum in Kadeški sporazum, je mirovni sporazum, ki sta ga šestnajst let po slavni bitki pri Kadešu okoli leta 1259 pr.
Poglej Amurru in Egipčansko-hetitski mirovni sporazum
Enuma Eliš
Enûma Eliš (slovensko Ko je zgoraj) je babilonski mit o ustvarjenju sveta.
Poglej Amurru in Enuma Eliš
Filistejci
Gat Filistejci (hebrejsko פְּלִשְׁתִּים pelištīm, novoegipčansko Peleset) so bili staroveško ljudstvo, naseljeno v Filisteji, ozemlju med Sredozemskim morjem, Sirsko-arabsko puščavo, južnim Libanonom in Mrtvim morjem.
Poglej Amurru in Filistejci
Gudea
Gudea (sumersko 𒅗𒌤𒀀, Gu3-de2-a) je bil od okoli 2144–2124 pr.
Poglej Amurru in Gudea
Huriti
Huriti (klinopisno 𒄷𒌨𒊑, Ḫu-ur-ri) so bili ljudstvo bronaste dobe na Bližnjem vzhodu.
Poglej Amurru in Huriti
Kadeš
Kadeš je bil starodavno mesto v Levantu blizu prehodne plitvine na reki Oront.
Poglej Amurru in Kadeš
Kanaan
Kanaan (severozahodno semitsko knaʿn, feničansko 𐤊𐤍𐤏𐤍 Kana‘n, hebrejsko כְּנָעַן, Kənā‘an) je bila semitsko govoreča regija na staroveškem Bližnjem vzhodu v poznem 2.
Poglej Amurru in Kanaan
Ljudstva z morja
Prizor s severnega zidu templja v Medinet Habuju se pogosto omenja kot prizor s pohoda Egipčanov proti ljudstvom z morja, ki je postal znan kot bitka v Nilovi delti. Sovražniki Egipta v opisu niso imenovani, ampak opisani kot prišleki iz "severnih dežel". Znanstveniki so opazili podobnosti pričesk in orožja vojakov na tem in drugih reliefih, na katerih so napadalci imenovani.
Poglej Amurru in Ljudstva z morja
Nija
Bližnji vzhod v 15. stoletju pr. n. št. Nija, Nije, Ni (Tutmoz I.), Nii (Amarnska pisma) ali Nihe je bilo staroveško kraljestvo v Siriji ali Severni Siriji.
Poglej Amurru in Nija
Nuhaše
Staroveški Bližnji vzhod Nuhaše, Nuhaša ali Nuhaš je bila pokrajina v sedanji severozahodni Siriji, ki je cvetela v 2.
Poglej Amurru in Nuhaše
Oront
Oront (starogrško, Oróntes) ali Asi (arabsko العاصي, ‘Āṣī, turško Asi) je reka, ki izvira v Libanonu, teče na sever v Sirijo in se v Turčiji izlije v Sredozemsko morje.
Poglej Amurru in Oront
Ramzes II.
Ramzes II. (različno transliteriran kot Rameses ali Ramses, tudi Ramzes Veliki), tretji faraon Devetnajste egipčanske dinastije, ki je vladal od 1279 pr.
Poglej Amurru in Ramzes II.
Rib-Hadda
Ahajsko-mikenska civilizacija Rib-Hadda, tudi Rib-Addi, Rib-Addu ali Rib-Adda, je bil kralj Biblosa sedi 14.
Poglej Amurru in Rib-Hadda
Sumur
Sumur (biblijsko hebrejsko צְמָרִי, egipčansko Smr, akadsko Sumuru, asirsko Simirra) je bilo feničansko mesto in veliko trgovsko središče v sedanji Siriji.
Poglej Amurru in Sumur
Tell Kazel
Tell Kazel jo grič ovalne oblike, ob vznožju dolg 350 m in širok 325 m. Na vrhu se zmanjša na približno 200 x 200 m. Grič stoji v sirskem guvernatu Tartus približno 18 km južno od Tartusa.
Poglej Amurru in Tell Kazel
Transjordanija (regija)
Transjordanija, Vzhodni breg ali Transjordansko višavje je del južnega Levanta vzhodno od reke Jordan, ki ga večinoma vsebuje današnja Jordanija.
Poglej Amurru in Transjordanija (regija)
Tunip
Tunip (egipčansko Tenep) je bil v obdobju Amarnskih pisem (1350-1335 pr. n. št.) mestna država v zahodni Siriji.
Poglej Amurru in Tunip