Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Amonijak

Index Amonijak

Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.

Kazalo

  1. 232 odnosi: Acetonitril, Aerosol, Aflatoksin, Akrilamid, Akrilonitril, Akutna odpoved jeter, Alantoin, Aldehid, Alkalijska kovina, Alkalno jezero, Alken, Alkin, Aluminij, Amfoternost, Amin, Aminokislina, Amonij, Amonijev hidroksid, Amonijev ion, Amonijev nitrat, Amonijev pikrat, Amonijev sulfat, Anilin, Anorganska kemija, Arginin, Arheje, Arzin, Asparagin, Atmosfera nebesnega telesa, Atomska ura, Aziridin, Škumbin, Železniška proga Činghaj–Tibet, Železo, Železov(II,III) oksid, Življenje na Marsu, Živo srebro, Živosrebrov fulminat, Žveplova kislina, Časovni pregled življenja Alberta Einsteina, Časovni pregled tehnike merjenja časa, Čistilna naprava, Barijev oksid, Baza (kemija), Bhopalska nesreča, Bigvanid, Bikarbonat, Biuretski test, Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz, Butildiglikol, ... Razširi indeks (182 več) »

Acetonitril

Acetonitril (tudi metilcianid; CH3CN) je stranski produkt pri proizvodnji akrilonitrila.

Poglej Amonijak in Acetonitril

Aerosol

Aerosol predstavlja delce snovi, ki lebdijo v zraku.

Poglej Amonijak in Aerosol

Aflatoksin

Aflatoksini so naravno prisotni mikotoksini, ki jih proizvajajo glive iz rodu aspergilov (Aspergillus), med katerimi sta najbolj znani vrsti Aspergillus flavus in Aspergillus parasiticus,Mangipudy, Mehendale; Aflatoxin, 1998, str.

Poglej Amonijak in Aflatoksin

Akrilamid

V pečenem krompirju je prisoten nevaren akrilamid. Akrilamid ali akril amid je kemična spojina s kemijsko formulo C3H5NO.

Poglej Amonijak in Akrilamid

Akrilonitril

Akrilonitril (molekulska formula: C3H3N) je brezbarvna, kancerogena, vnetljiva in strupena tekočina s šibkim vonjem po gorčičnih oljih, ki se jo uporablja v proizvodnji polimerov, gum, umetnih vlaken, kot sredstvo za zaščito pred škodljivci, za polimerizacijo v akrilonitrilna vlakna in za mešano polimerizacijo z butadienom v perbunan.

Poglej Amonijak in Akrilonitril

Akutna odpoved jeter

Akutna odpoved jeter je pojav prenehanja funkcije jeter zaradi obsežne bolezenske okvare jetrnega tkiva, kmalu po pojavu prvih znakov jetrne bolezni (npr. zlatenice).

Poglej Amonijak in Akutna odpoved jeter

Alantoin

Alantoin je oksidacijski produkt sečne kisline, ki se izloča s sečem nekaterih sesalcev, pri človeku pa le v intrauterinem obdobju.

Poglej Amonijak in Alantoin

Aldehid

Aldehid.-R je skupina, vezana na karbonilno skupino Aldehid je organska spojina s terminalno karbonilno skupino –CH.

Poglej Amonijak in Aldehid

Alkalijska kovina

Alkalijske kovine so skupina kemijskih elementov, ki tvorijo 1.

Poglej Amonijak in Alkalijska kovina

Alkalno jezero

Alkalno jezero je jezero na močno alkalni strani nevtralnosti, običajno z vrednostjo pH med 9 in 12.

Poglej Amonijak in Alkalno jezero

Alken

Struturna formula in model etena, najpreprostejšega alkena. Alkeni ali olefini so nenasičeni ogljikovodiki (spojine ogljika in vodika), ki imajo v verigi ogljikovih atomov eno dvojno vez.

Poglej Amonijak in Alken

Alkin

etina, najpreprostejšega alkina. Alkin je nenasičen ogljikovodik, ki ima med ogljikovimi atomi vsaj eno trojno vez -C≡C-.

Poglej Amonijak in Alkin

Aluminij

Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.

Poglej Amonijak in Aluminij

Amfoternost

Amfoternost je lastnost snovi, da lahko reagira kot kislina ali kot baza.

Poglej Amonijak in Amfoternost

Amin

Splošna zgradba amina. Amini so organske spojine s funkcionalno skupino, ki vsebuje dušikov atom s parom neveznih elektronov.

Poglej Amonijak in Amin

Aminokislina

Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.

Poglej Amonijak in Aminokislina

Amonij

Amonij lahko pomeni.

Poglej Amonijak in Amonij

Amonijev hidroksid

Amonijev hidroksid je vodna raztopina amonijaka.

Poglej Amonijak in Amonijev hidroksid

Amonijev ion

Amonijev ion (tudi amonijev kation) je pozitivno nabiti poliatomski kation s kemijsko formulo NH4+.

Poglej Amonijak in Amonijev ion

Amonijev nitrat

Amonijev nitrat (NH4NO3) je sol, ki nastane z združitvijo amonijaka in dušikove kisline in se največ uporablja kot dušikovo gnojilo in eksploziv.

Poglej Amonijak in Amonijev nitrat

Amonijev pikrat

Amonijev pikrat (tudi dunnit, eksploziv D) je predstavnik eksplozivov, ki ga je leta 1906 izumil major Dunn.

Poglej Amonijak in Amonijev pikrat

Amonijev sulfat

Amonijev sulfat je anorganska spojina s formulo (NH4)2SO4, pogosto uporabljena kot umetno gnojilo.

Poglej Amonijak in Amonijev sulfat

Anilin

Anilin, fenilamin ali aminobenzen je organska spojina s kemijsko formulo C6H5NH2.

Poglej Amonijak in Anilin

Anorganska kemija

'''Anorganske spojine so zelo raznolike:''' '''A:''' Diboran (B2H6) ima nenavadne vezi, v katerih si trije atomi delijo dva elektrona. '''B:''' Cezijev klorid (CsCl) ima enostavno kubično kristalno strukturo. '''C:''' Fp2 je organokovinski kompleks.

Poglej Amonijak in Anorganska kemija

Arginin

Arginin (okrajšano kot Arg ali R) je α-aminokislina.

Poglej Amonijak in Arginin

Arheje

Arhêje (znanstveno ime Archaea), tudi arhe(o)bakterije, so velika skupina prokariontov, ki, tako kot bakterije, nimajo jedra in ostalih organelov.

Poglej Amonijak in Arheje

Arzin

Arzin je anorganska spojina s formulo.

Poglej Amonijak in Arzin

Asparagin

Asparagin (okrajšano kot Asn ali N; Asx ali B sta okrajšavi tako za asparagin kot za asparaginsko kislino) je ena od 20 proteinogenih aminokislin (ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine).

Poglej Amonijak in Asparagin

Atmosfera nebesnega telesa

Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.

Poglej Amonijak in Atmosfera nebesnega telesa

Atomska ura

Atomska ura (desno) Atomska ura je vrsta ure, ki za merjenje časa uporablja frekvenco značilnega resonančnega prehoda elektronov določene vrste atomov.

Poglej Amonijak in Atomska ura

Aziridin

Aziridin (tudi etilenimin; H2C2-CH2-NH) je brezbarvna, oljnata tekočina z vonjem po amonijaku.

Poglej Amonijak in Aziridin

Škumbin

Škumbin (ali Shkumbini) je reka v osrednji Albaniji, ki izvira v gorovju jugozahodno od Skadarskega jezera in teče proti severozahodu do izliva v Jadransko morje pri kraju Divjaka.

Poglej Amonijak in Škumbin

Železniška proga Činghaj–Tibet

Železniška proga Činghaj–Tibet ali železnica Čingzang (མཚོ་བོད་ལྕགས་ལམ།, mtsho bod lcags lam), je visokogorska železnica ki povezuje Šining, provinca Činghaj, z Laso, avtonomna pokrajina Tibet na Kitajskem.

Poglej Amonijak in Železniška proga Činghaj–Tibet

Železo

Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.

Poglej Amonijak in Železo

Železov(II,III) oksid

Železov(II,III) oksid je kemijska spojina s formulo Fe3O4.

Poglej Amonijak in Železov(II,III) oksid

Življenje na Marsu

Znanstevniki so dolgo časa predvidevali o možnosti življenja na Marsu zaradi podobnosti z Zemljo.

Poglej Amonijak in Življenje na Marsu

Živo srebro

Živo srebró (latinsko hydrargyr(i)um iz starogrškega: hydros - voda in argyrion,: árgiros - srebro) je kemijski element s simbolom Hg in vrstnim številom 80.

Poglej Amonijak in Živo srebro

Živosrebrov fulminat

Živosrebrov(II) fulminat Hg(CNO)2 je primarni eksploziv, ki je zelo občutljiv na trenje in udarec.

Poglej Amonijak in Živosrebrov fulminat

Žveplova kislina

Žveplova kislina, točneje žveplova(VI) kislina, je zelo korozivna močna mineralna kislina s kemijsko formulo.

Poglej Amonijak in Žveplova kislina

Časovni pregled življenja Alberta Einsteina

Ferdinanda Schmutzerja, 1921 Časovni pregled življenja Alberta Einsteina.

Poglej Amonijak in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina

Časovni pregled tehnike merjenja časa

Časovni pregled razvoja tehnike merjenja časa.

Poglej Amonijak in Časovni pregled tehnike merjenja časa

Čistilna naprava

Cilj čistilnih naprav je uporaba odpadnih voda brez škodljivega vpliva na okolje in preprečevanje onesnaževanja Čistilna naprava je infrastruktura za čiščenje odplak, katere očiščene vračamo nazaj v okolje.

Poglej Amonijak in Čistilna naprava

Barijev oksid

Barijev oksid je bela higroskopska spojina, ki nastane z zgorevanjem barija v reakciji s kisikom, načeloma pa se najpogosteje pojavi ob razpadu drugih soli barija.

Poglej Amonijak in Barijev oksid

Baza (kemija)

Baza, lug ali lužina je po Arrheniusovi definiciji kemijska spojina, ki ob raztapljanju v vodi bodisi odda hidroksidni ion, bodisi prejme vodikov ion.

Poglej Amonijak in Baza (kemija)

Bhopalska nesreča

Bhopalov spomenik v spomin na tiste, ki so leta 1984 v nesreči umrli ali bili poškodovani Bhopalska nesreča (imenovana tudi plinska tragedija v Bhopalu) velja za najhujšo industrijsko nesrečo na svetu.

Poglej Amonijak in Bhopalska nesreča

Bigvanid

Bígvaníd je brezbarvna organska spojina s formulo HN(C(NH)NH2)2.

Poglej Amonijak in Bigvanid

Bikarbonat

V anorganski kemiji je bíkarbonát (po IUPAC priporočljiva nomenklatura: hidrogenkarbonat) je vmesna oblika v deprotonaciji ogljikove kisline.

Poglej Amonijak in Bikarbonat

Biuretski test

Biuretski test (biuretska reakcija) ali Piotrowskijev test je kvalitativni kemijski test, ki se uporablja za dokazovanje prisotnosti peptidnih vezi, značilnih za beljakovine.

Poglej Amonijak in Biuretski test

Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz

Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz je teorija, ki sta jo leta 1923 neodvisno eden od drugega predlagala danski fizikalni kemik Johannes Nicolaus Brönsted in angleški fizikalni kemik Thomas Martin Lowry.

Poglej Amonijak in Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz

Butildiglikol

Butildiglikol (kemijska formula: C4H9OCH2CH2OCH2CH2OH) je topilo, ki ima rahel vonj po amoniaku in je mlečno bele barve.

Poglej Amonijak in Butildiglikol

Carl Bosch

Carl Bosch, nemški kemik, * 27. avgust 1874, Nemčija, † 26. april 1940, Nemčija.

Poglej Amonijak in Carl Bosch

Celuloza

Molekuli glukoze, povezani z vezjo β-1,4. Celuloza je naraven polimer, ki spada med polisaharide, ki so skupina ogljikovih hidratov.

Poglej Amonijak in Celuloza

Ciklus sečnine

Ciklus sečnine je skupina biokemičnih reakcij v organizmu sesalcev, s katerimi se dušik vsebujoči razpadni produkti, zlasti amonijak, pretvorijo v sečnino.

Poglej Amonijak in Ciklus sečnine

Cinkov klorid

Cinkov klorid je sol z molekulsko formulo ZnCl2.

Poglej Amonijak in Cinkov klorid

Claude Louis Berthollet

Claude Louis Berthollet je bil savojsko-francoski kemik, ki je leta 1804 postal podpredsednik francoskega Senata, * 9. december 1748, Talloires, Francija, † 6. november 1822, Arcueil, Francija.

Poglej Amonijak in Claude Louis Berthollet

Clausov proces

Kupi žvepla, proizvedenega po Clausovem postopku v Alberti, Kanada Clausov proces je najpomembnejši proces za odstranjevanje žvepla iz plinov.

Poglej Amonijak in Clausov proces

Davek na urin

Javno stranišče ''(vespasienne)'' na bulevarju Arago v Parizu) Davek na urin je med bolj nenavadnimi davki.

Poglej Amonijak in Davek na urin

Dekompozicija

Dekompozicija oziroma mineralizacija je razkroj mrtvih organskih snovi v enostavne anorganske spojine.

Poglej Amonijak in Dekompozicija

Denitrifikacijske bakterije

Denitrifikacijske bakterije so bakterije, ki med procesom denitrifikacije reducirajo nitrate v amonijak in molekularni dušik.

Poglej Amonijak in Denitrifikacijske bakterije

Diazonijeva sol

Fenildiazonijev kation. Diazonijeva sol ali diazonijeva spojina je razred organskih spojin s funkcionalno skupino -N+≡N in splošno formulo R-N2+X-.

Poglej Amonijak in Diazonijeva sol

Diboran

Diboran je kemična spojina sestavljena iz bora in vodika s formulo B2H6.

Poglej Amonijak in Diboran

Dielektričnost

Dieléktričnost (oznaka ε) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje dielektrika v električnem polju.

Poglej Amonijak in Dielektričnost

Dihalni test s sečnino

Primer hitrega dihalnega testa s sečnino. Dihalni test s sečnino ali urejski dihalni test je preizkus za posredno ugotavljanje okužbe z bakterijo Helicobacter pylori.

Poglej Amonijak in Dihalni test s sečnino

Dražljiva snov

Dražljive snovi so snovi, ki razdražijo človeka ali človekovo telo (npr. kihanje, pekoča koža, oči,...). Zanje veljajo enaka navodila in zahteve kot za jedke snovi in druge zdravju škodljive snovi.

Poglej Amonijak in Dražljiva snov

Dušična bakterija

Dušične oz.

Poglej Amonijak in Dušična bakterija

Dušik

Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.

Poglej Amonijak in Dušik

Dušikov dioksid

Dušikov dioksid ali dušikov(IV) oksid je kemična spojina s formula NO2 in eden od več dušikovih oksidov.

Poglej Amonijak in Dušikov dioksid

Dušikov trijodid

Dušikov trijodid (NI3) je neobstojna spojina dušika in joda, ki eksplozivno razpade že ob najmanjšem dotiku (npr. s peresom, sproži ga lahko tudi veter oz. premikanje zraka ter celo lastna teža).

Poglej Amonijak in Dušikov trijodid

Dušikov triklorid

Dušikov triklorid ali trikloramin je spojina s formulo.

Poglej Amonijak in Dušikov triklorid

Dušikova kislina

Dušikova kislina (pravilneje dušikova(V) kislina) je zelo močna kislina s kemijsko formulo HNO3.

Poglej Amonijak in Dušikova kislina

Dušikove anorganske spojine

Dušik je nekovina, ki tvori le nekaj spojin.

Poglej Amonijak in Dušikove anorganske spojine

Einsteinov hladilni stroj

Einsteinova in Szilárdova patentna vloga Einsteinov hladílni stròj je vrsta hladilnega stroja, ki sta ga leta 1926 skupaj izumila Albert Einstein in njegov nekdanji študent Leó Szilárd.

Poglej Amonijak in Einsteinov hladilni stroj

Eksplozija

Eksplozija Eksplozivna snov Eksplozija je hitra in silovita sprostitev energije zaradi hitrega zvišanja tlaka in temperature, kar ima za posledico rušilno delovanje na okolico.

Poglej Amonijak in Eksplozija

Eksplozija v Oppauu

Eksplozija v mestu Oppau se je zgodila 21. septembra 1921, ko je shranjevalni stolpni silos, ki je shranjeval 4,500 ton mešanice amonijevega sulfata in amonijevega nitrata, eksplodiral v BASF-ovi tovarni v mestu Oppau (sedanjem delu mesta Ludwigshafen, v Nemčiji).

Poglej Amonijak in Eksplozija v Oppauu

Električni dipolni moment

Električni dipolni moment (oznaka pe) je fizikalna količina, ki označuje električni dipol.

Poglej Amonijak in Električni dipolni moment

Fosfin

Fosfin je krajše ime za fosforjev hidrid (PH3), po poimenovanju IUPAC tudi kot fosfan.

Poglej Amonijak in Fosfin

Fosforjev pentoksid

Fosforjev pentoksid je kemična spojina.

Poglej Amonijak in Fosforjev pentoksid

Freon

Freon 12, strukturna formula Freon je zbirno ime za več vrst plinov, ki se uporabljajo v hladilnih strojih.

Poglej Amonijak in Freon

Friedrich Bergius

Friedrich Karl Rudolf Bergius je bil nemški kemik, * 11. oktober 1884, Breslau (Wrocław), Nemčija, † 30. marec 1949, Buenos Aires, Argentina.

Poglej Amonijak in Friedrich Bergius

Fritz Haber

Fritz Haber, nemški kemik judovskega rodu, nobelovec, * 9. december 1868, Nemčija, † 29. januar 1934, Nemčija.

Poglej Amonijak in Fritz Haber

Galun

O. Galun je kemijska spojina, običajno hidrirani dvojni aluminijev sulfat s splošno formulo, v kateri je X enovalentni kation, na primer kalij, natrij ali amonij.

Poglej Amonijak in Galun

Gerard Peter Kuiper

Gerard Peter Kuiper, rojen Gerrit Pieter Kuiper, ameriški astronom nizozemskega rodu, * 7. december 1905, Harenkarspel, Severna Holandija, Nizozemska, † 23. december 1973, Mexico City, Mehika.

Poglej Amonijak in Gerard Peter Kuiper

Glicin

Glicin (skrajšano Gly ali G), je najmanjša od 20 aminokislin, ki jih je običajno srečati v beljakovinah; glicin je tudi najmanjša možna amino kislina - namesto stranske verige kot pri drugih amino kislinah je v glicinu najti en sam vodik.

Poglej Amonijak in Glicin

Glifosat

Glifosat (N-(fosfonometil) glicin) je sistemski herbicid širokega spektra, ki se uporablja za uničevanje plevela, predvsem letnega širokolistnega plevela in trave, ki tekmuje s komercialnimi posevki po vsem svetu.

Poglej Amonijak in Glifosat

Glutaminska kislina

Glutaminska kislina (okrajšano kot Glu ali E) je ena od 20 proteinogenih aminokislin (aminokisline, ki v telesu tvorijo beljakovine).

Poglej Amonijak in Glutaminska kislina

Gostota zraka

Gostôta zráka je fizikalna količina kot masa na enoto prostornine ozračja.

Poglej Amonijak in Gostota zraka

Gvano

Narodnem parku Paracas, Peru.  Atlantskem oceanu, pokrita z gvanom.  Evropi kot gnojilo prek Vitaterre-Mirata. Otoki gvana v Chinchi, Peru. 21.2.1863. Gvano (v kečua wanu) je izvleček iz masivnega nanosa iztrebkov netopirjev, morskih ptičev in tjulnjev v  suhih ali polsuhih okoljih. Kot gnojilo je gvano zelo učinkovit zaradi izjemne visoke vsebnosti treh glavnih sestavin za rast rastlin: dušika, fosforja in kalija. V 19.

Poglej Amonijak in Gvano

Haber-Boschev proces

Fritz Haber, 1918 Carl Bosch Habrov ali Haber-Boschev proces je industrijska implementacija reakcije elementarnega dušika in vodika, v kateri nastane amonijak, in hkrati glavni industrijski proces za proizvodnjo amonijaka:M.

Poglej Amonijak in Haber-Boschev proces

Henryjev zakon

William Henry Henryjev zakon je plinski zakon, ki ga je formuliral angleški kemik William Henry leta 1803.

Poglej Amonijak in Henryjev zakon

Heterocista

Heterociste ali heterocite so specializirane dušik fiksirajoče celice, ki nastajajo ob pomankanju dušika in se pojavljajo pri različnih nitastih cianobakterijah (modrozelenih cepljivkah), kot so vrste Nostoc punctiforme, Cylindrospermum stagnale in Anabaena sphaerica.

Poglej Amonijak in Heterocista

Hidrazin

Hidrazin je anorganska kemijska spojina s formulo N2H4 (NH2-NH2).

Poglej Amonijak in Hidrazin

Hidroksilamin

Hidroksilamin je anorganska spojina s kemijsko formulo NH2OH.

Poglej Amonijak in Hidroksilamin

Histidin

Histidin (iz grškega ἱστός - tkivo), okrajšano kot His ali H, je α-aminokislina z imidazolno funkcionalno skupino.

Poglej Amonijak in Histidin

Hitrost zvoka

Hitróst zvóka (oznaka c) je hitrost, s katero se zvočno vzdolžno valovanje širi v sredstvu.

Poglej Amonijak in Hitrost zvoka

Hladilni stroj

Princip delovanja hladilnika - patent Einsteina Hladílni stròj je toplotni stroj, s katerim prenašamo toploto s hladnejšega telesa na toplejše telo ob dovajanju dela.

Poglej Amonijak in Hladilni stroj

Imid

Splošna struktura imida Imíd je v organski kemiji funkcionalna skupina, sestavljena iz dveh acilnih skupin, povezanih preko dušika.

Poglej Amonijak in Imid

Indijska umetnost

Indijska umetnost je sestavljena iz različnih umetniških oblik, vključno s slikarstvom, kiparstvom, keramiko in tekstilno umetnostjo, kot je tkana svila.

Poglej Amonijak in Indijska umetnost

Inertni plin

Inertni plin je nereaktiven plin, ki se uporablja za kemijske sinteze, kemijske analize, ali za zaščito reaktivnih materialov.

Poglej Amonijak in Inertni plin

Islandija

Islandija (islandsko Ísland) je otoška država v severnem Atlantskem oceanu, med Grenlandijo in Britanskim otočjem, severozahodno od Ferskih otokov.

Poglej Amonijak in Islandija

Izločanje

Krava urinira – izloča seč Izločanje (s tujko ekskrecija, iz) je proces, s katerim se odpadni produkti presnove odstranijo iz organizma.

Poglej Amonijak in Izločanje

Jesse Gelsinger

Jesse Gelsinger (18. junij 1981 - 17. september 1999) je prvi bolnik, ki je umrl zaradi genskega zdravljenja.

Poglej Amonijak in Jesse Gelsinger

Jetra

Jetra so eden največjih organov človeškega telesa Jetra so za vretenčarje značilen organ.

Poglej Amonijak in Jetra

Jetrna encefalopatija

Jetrna (hepatična) encefalopatija (imenovana tudi portosistemska encefalopatija) je pojav motenj zavesti in kome zaradi odpovedi jeter.

Poglej Amonijak in Jetrna encefalopatija

Jod

Jód (latinsko iodum) (iz starogrške besede iódes - vijoličast) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol I in atomsko število 53.

Poglej Amonijak in Jod

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Poglej Amonijak in Jupiter

Kalcijev karbid

Kalcijev karbid je kemijska spojina, s formulo CaC2.

Poglej Amonijak in Kalcijev karbid

Kalijev acetat

Kalijev acetat je kalijeva sol ocetne kisline s formulo CH3COOK.

Poglej Amonijak in Kalijev acetat

Kalijev galun

Kalijev galun, galun ali kalijev aluminijev sulfat je anorganska spojina s formulo KAl(SO4)2.

Poglej Amonijak in Kalijev galun

Kalijev jodid

Kalijev jodid je anorganska spojina s formulo KI.

Poglej Amonijak in Kalijev jodid

Kalijev nitrat

Kalijev nitrat (KNO3) je sol dušikove (V) kisline (HNO3).

Poglej Amonijak in Kalijev nitrat

Karbonat

Model karbonatnega iona CO32− Karbonati so soli, estri in naravni minerali s karbonatnim anionom (CO32-). So bazični.

Poglej Amonijak in Karbonat

Karmin

Karmin (/ˈkɑːrmən, ˈkɑːrmaɪn/) – imenovan tudi košenil (če je ekstrahiran iz žuželke košeniljke), izvleček košeniljke, škrlatni lak ali karmin lak – je pigment svetlo rdeče barve, pridobljen iz aluminijeve kompleksne spojine, izpeljane iz karminske kisline.

Poglej Amonijak in Karmin

Kemijska kinetika

Hitrost kemijske reakcije z naraščajočo koncentracijo narašča - pojav, ki se lahko razloži s teorijo trkov. Kemijska kinetika ali kinetika kemijskih reakcij je področje fizikalne kemije, ki preučuje hitrosti kemijskih reakcij.

Poglej Amonijak in Kemijska kinetika

Kemijska reakcija

Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.

Poglej Amonijak in Kemijska reakcija

Kemolitotrof

Kemolitotrofi (kemo + litotrof, starogrško lithos 'kamen' in trophein 'hraniti se') so kemotrofne bakterije, ki za vir energije porabljajo anorganske snovi (donor elektronov) iz svoje okolice.

Poglej Amonijak in Kemolitotrof

Keton

Zgradba ketona. Keton je funkcionalna skupina, ki vsebuje karbonilno skupino C.

Poglej Amonijak in Keton

Kisli dež

Kisli dež so kisle padavine, ki jih povzročajo predvsem emisije žveplovega dioksida (S02) in dušikovih oksidov v atmosferi.

Poglej Amonijak in Kisli dež

Kislina

Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.

Poglej Amonijak in Kislina

Kokain

Kokaín (benzilmetil ekgonin) je kristaliziran tropanski alkaloid, ki ga pridobivajo iz listov koke (Erythroxylon coca) ali drugih alkaloidov kot sta tropski pajalovec ter kitajski mak(Meconopsis).

Poglej Amonijak in Kokain

Komarji

Komarji (znanstveno ime Culicidae) so družina dvokrilcev, v katero uvrščamo okoli 3.500 danes živečih opisanih vrst žuželk.

Poglej Amonijak in Komarji

Komet

Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.

Poglej Amonijak in Komet

Kompost

Kompost je rastlinska snov, ki se razgradi in reciklira kot gnojilo.

Poglej Amonijak in Kompost

Kositrov(II) oksid

Kositrov(II) oksid, kositrov monoksid ali stano oksid je kositrova anorganska spojina s formulo SnO.

Poglej Amonijak in Kositrov(II) oksid

Kriovulkan

obroč E. Triton (v sredini) Kriovulkan pomeni ledni vulkan.

Poglej Amonijak in Kriovulkan

Kritična točka

meglo, ko se ga v zaprtem prostoru ohladi iz superkritične na kritično temperaturo Krítična tóčka je v fiziki točka na faznem diagramu, ki opisuje termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri katerem ni mogoče razločevati med plinasto in kapljevinasto fazo snovi.

Poglej Amonijak in Kritična točka

Kroženje dušika

Grafični prikaz kroženja dušika Kroženje dušika je ciklus, pri katerem dušik neprestano kroži med zrakom, prstjo, rastlinami in živalmi.

Poglej Amonijak in Kroženje dušika

Kurilna vrednost

Kurilna vrednost (tudi kalorična vrednost)(\Delta H_c^\circ) (gl. tudi Standardna sežigna entalpija) je energija, ki se sprosti v obliki toplote pri popolnem zgorevanju goriva z oksidantom pri standardnih pogojih.

Poglej Amonijak in Kurilna vrednost

Kuvajt

Kuvajt (Dawlat al-Kuwajt) je majhna, a z nafto bogata monarhija ob obali Perzijskega zaliva, ki na severu meji na Irak, na jugu pa na Saudovo Arabijo.

Poglej Amonijak in Kuvajt

Le Chatelierovo načelo

Le Châtelierovo načelo ali zakon kemijskega ravnotežja, včasih tudi Le Châtelier-Braunovo načelo, je načelo, po katerem se lahko predvidi vpliv spremembe reakcijskih pogojev na kemijsko ravnotežje.

Poglej Amonijak in Le Chatelierovo načelo

Lewisova teorija kislin in baz

Lewisova kislina je molekularna entiteta (in ustrezna kemijska vrsta), ki je akceptor (prejemnik) elektronskega para in zato sposobna reagirati z Lewisovo bazo, pri čemer nastane Lewisov adukt.

Poglej Amonijak in Lewisova teorija kislin in baz

Ligand (koordinacijska kemija)

Kobaltov kompleks HCo(CO)4 s petimi ligandi V koordinacijski kemiji je ligand ion ali molekula (funkcionalna skupina), ki se veže na centralni kovinski atom in tvori koordinacijski kompleks.

Poglej Amonijak in Ligand (koordinacijska kemija)

Litijev hidrid

Litijev hidrid je anorganska spojina s formulo LiH.

Poglej Amonijak in Litijev hidrid

Louis Nicolas Vauquelin

Louis Nicolas Vauquelin, francoski farmacevt in kemik, * 16.

Poglej Amonijak in Louis Nicolas Vauquelin

Magnezijev oksid

Magnezijev oksid, pogovorno magnezija (kemijska formula MgO), je bel prah ali brezbarven kristal, nastane pri gorenju magnezija v zraku ali v kisiku.

Poglej Amonijak in Magnezijev oksid

Mars Express

3D-slika Mars Expressa Mars Express je raziskovalna odprava, ki jo je izdelala in jo nadzoruje Evropska vesoljska agencija.

Poglej Amonijak in Mars Express

Medenjaki

Medenjaki so pikantni piškoti iz medenega testa.

Poglej Amonijak in Medenjaki

Metilamin

Metilamin je organska spojina s kemijsko formulo CH3NH2, derivat amonijaka, ki ima en vodikov atom nadomeščen z metilno skupino.

Poglej Amonijak in Metilamin

Miller–Ureyev poskus

Miller–Ureyev poskus ali Miller–Ureyev eksperiment je bil poskus, s pomočjo katerega so simulirali razmere, ki naj bi na vladale na zgodnji Zemlji, in ob tem testirali kemijski izvor življenja.

Poglej Amonijak in Miller–Ureyev poskus

Mokra kemija

Merilne bučke sodijo med osnovni pribor v mokri kemiji. Mokra kemija je področje kemije, ki se ukvarja s kemijskimi spremembami v tekoči fazi.

Poglej Amonijak in Mokra kemija

Molekularna geometrija

Molekularna geometrija opisuje tridimenzionalno razporeditev atomov v molekuli.

Poglej Amonijak in Molekularna geometrija

Molekularni oblak

Molekulárni oblák je oblika medzvezdnih oblakov, katerih velikost in gostota dovoljujeta tvorbo molekul, najpogosteje vodikovih (H2).

Poglej Amonijak in Molekularni oblak

Molekulski kristal

Osnovni gradniki molekulskih kristalov so molekule, med katerimi delujejo molekulske vezi.

Poglej Amonijak in Molekulski kristal

Morfolin

Morfolin je organska spojina s kemijsko formulo O(CH2CH2)2NH.

Poglej Amonijak in Morfolin

Morski prašiček

Samica kratkodlakega morskega prašička. Morski prašiček (znanstveno ime Cavia porcellus) kljub imenu ne spada med prašiče.

Poglej Amonijak in Morski prašiček

Moskovij

Moskovij je sintetični kemični element s simbolom Mc in atomskim številom 115.

Poglej Amonijak in Moskovij

Mostovni ligand

Primer µ2-mostovnega liganda V koordinacijski kemiji so mostovni ligandi ligandi, ki povezujejo dva ali več atomov, običajno kovinskih ionov.

Poglej Amonijak in Mostovni ligand

Naftalen

| Section3.

Poglej Amonijak in Naftalen

Naravni park Biancane, Toskana

Le Biancane Naravna laguna Spomenik Umberto Francesco Hoefer Geotermalne naprave Naravni park Biancane je naravno območje v bližini kraja Monterotondo Marittimo, v katerem se nahajajo oblike biancane, ki predstavljajo eno od številnih mest geotermalnih pojavov, zelo značilnih za pokrajino na meji med pokrajinama Pisa in Grosseto.

Poglej Amonijak in Naravni park Biancane, Toskana

Naseljivi planet

Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.

Poglej Amonijak in Naseljivi planet

Natrijev fluorid

Natrijev fluorid je anorganska spojina s formulo NaF.

Poglej Amonijak in Natrijev fluorid

Natrijev fluoroacetat

Natrijev fluoroacetat je fluorova organska spojina, ki deluje predvsem kot presnovni (metabolni) strup.

Poglej Amonijak in Natrijev fluoroacetat

Natrijev karbonat

Natrijev karbonat, bolj znan kot soda, pralna soda in kristalna soda, je natrijeva sol ogljikove kisline s kemijsko formulo Na2CO3. Kristalni natrijev karbonat lahko veže eno, sedem ali deset molekul kristalne vode. Pri temperaturah nad 107 °C je obstojen kot brezvodna spojina. Brezvodni natrijev karbonat je bel higroskopen prah brez vonja.

Poglej Amonijak in Natrijev karbonat

Natrijev sulfid

Natrijev sulfid je kemijska spojina s formulo Na2S.

Poglej Amonijak in Natrijev sulfid

Neomicin

Neomicín je aminoglikozidni antibiotik, ki se uporablja za lokalno zdravljenje na površini telesa (v obliki krem in mazil) ali v prebavilih, ker se ne absorbira v črevesu.

Poglej Amonijak in Neomicin

Neptun

Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.

Poglej Amonijak in Neptun

Nesslerjev reagent

Nesslerjev reagent, v terminologiji IUPAC kalijev tetrajodo-merkurat(II), s kemijsko formulo K2HgI4, je občutljiv reagent za amonijak (1 ppm).

Poglej Amonijak in Nesslerjev reagent

Nevtralizacija

Animacija nevtralizacije s postopkom titracije med močno kislino in močno bazo. Ekvivalentna točka je obarvana rdeče. Nevtralizacija je reakcija med kislino in bazo.

Poglej Amonijak in Nevtralizacija

Nihonij

Nihonij je sintetični kemični element s simbolom Nh in atomskim številom 113.

Poglej Amonijak in Nihonij

Nitrat

elektrostatskega potenciala na površini nitratnega iona. Območja obarvana rdeče imajo nižji naboj kot tista področja, ki so obarvana rumeno. Kisikovi atomi nosijo večino negativnega naboja. Struktura in vezi nitratnega iona. Vezi N-O so po moči in dolžini vmes med enojno in dvojno vezjo.

Poglej Amonijak in Nitrat

Nitrifikacija

Nitrifikacija je biološka oksidacija amonijaka (NH3) s kisikom v dušikovo kislino ali nitrate (NO3).

Poglej Amonijak in Nitrifikacija

Nitrit

Nitrit je anion, sestavljen iz enega atoma dušika (N) in dveh negativno nabitih atomov kisika (O).

Poglej Amonijak in Nitrit

Nobelova nagrada za kemijo

Nobelova nagrada za kemijo je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v kemiji.

Poglej Amonijak in Nobelova nagrada za kemijo

Nodul

Nodul je majhna kroglasta tvorba, ki se razvije na rastlinskih koreninah ali steblih.

Poglej Amonijak in Nodul

Oaza Siva

Oaza Siva Oaza Siva (arabsk واحة سيوة‎ Wāḥat Sīwah, iz berberščine Siwa; zaščitnik sonca bog Amon-Ra) je oaza v Egiptu, ki leži med Katarsko depresijo in egiptovskim Peščenim morjem v Libijski puščavi, skoraj 50 km vzhodno od libijske meje in 560 km od Kaira.

Poglej Amonijak in Oaza Siva

Obliterantni bronhiolitis

Obliterantni (tudi obliteracijski ali obliterativni) bronhiolitis ali bronhiolitis obliterans (BO) je vrsta bronhiolitisa (vnetja bronhiolusov oziroma sapničic, najožjih cevk v pljučih).

Poglej Amonijak in Obliterantni bronhiolitis

Okoljska bolezen

Okóljske bolézni so vse tiste bolezni, ki jih povzročajo okoljski dejavniki, in ne tiste, ki se prenašajo gensko ali z okužbo.

Poglej Amonijak in Okoljska bolezen

Onesnaženje

Onesnaženje, onesnaževanje ali kontaminacija je prisotnost nezaželene snovi ali delcev v drugi snovi.

Poglej Amonijak in Onesnaženje

Ornitofilija

Ornitofilija (manj ustrezno ornitogamija) je botanični izraz, ki se uporablja za tip opraševanja, pri katerem pelod prenašajo ptiči.

Poglej Amonijak in Ornitofilija

Ozon

Ozon (O3, IUPAC: trikisik) je triatomska molekula, sestavljena iz treh atomov kisika.

Poglej Amonijak in Ozon

Ozračje

halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.

Poglej Amonijak in Ozračje

Parhelij

haloja, ki poteka skozi vsako svetlo točko Parhelij ali pasonce (grško: parēlion oz.: pará - blizu + - Sonce) je optični pojav, pri katerem nastanejo svetle točke na nebu, pogosto na haloju (svetlečem obroču okrog Sonca) na vsaki strani (tj. na levi in desni).

Poglej Amonijak in Parhelij

Pektin

Pektin je strukturni heteropolisaharid, v katerem se izmenjujejo odseki galakturonske kisline z ramnozo.

Poglej Amonijak in Pektin

Pentilamin

n-Amilamin je lahka vnetljiva jedka tekočina z vonjem po amoniaku.

Poglej Amonijak in Pentilamin

Pnevmokonioza

Pnevmokonioza je poklicna bolezen pljuč, ki jo povzroča vdihavanje anorganskega ali organskega prahu ali pa dražljivih plinov in posledične reakcije tkiva, navadno v daljšem časovnem obdobju.

Poglej Amonijak in Pnevmokonioza

Podnebne spremembe

Odstopanje temperature površja med letoma 1995 in 2004 od dolgoletnega povprečja med 1940 in 1980.http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id.

Poglej Amonijak in Podnebne spremembe

Polisaharid

Polisaharidi so polimerne strukture ogljikovih hidratov, kjer so posamezne enote (mono- ali disaharidi) povezane z glikozidno vezjo.

Poglej Amonijak in Polisaharid

Prežvekovalec

Prežvekovalci ali ruminanti so rastlinojedi (herbivorni) sesalci podreda Ruminantia.

Poglej Amonijak in Prežvekovalec

Protonacija

Protonacija je dodajanje protona (H+) atomu, molekuli ali ionu, s katerim nastane konjugirana kislina.

Poglej Amonijak in Protonacija

Puščanje amonijaka v Sumikimpromu

21.

Poglej Amonijak in Puščanje amonijaka v Sumikimpromu

Recikliranje aluminija

Mednarodni znak za recikliranje Recikliranje aluminija je proces, ki nam omogoča, da odpaden aluminij ponovno uporabimo za izdelavo novih izdelkov.

Poglej Amonijak in Recikliranje aluminija

Redoks reakcija

Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.

Poglej Amonijak in Redoks reakcija

Reducirajoči sladkor

Reducirajoči sladkor je vsak ogljikov hidrat (sladkor), sposoben delovati kot reducent.

Poglej Amonijak in Reducirajoči sladkor

Rentgenij

Rentgenij, tudi Roentgenij ali Röntgenij, je kemični element s simbolom Rg in atomskim številom 111.

Poglej Amonijak in Rentgenij

Respirator

Respirator je naprava, ki ščiti uporabnika pred vdihavanjem škodljivih snovi, kot so prah, hlapi, pare in/ali plini.

Poglej Amonijak in Respirator

Reyev sindrom

Reyev sindrom je redka akutna in včasih smrtna otroška bolezen, ki je posledica noric ali virusne okužbe dihalnih poti, lahko v povezavi z jemanjem acetilsalicilne kisline.

Poglej Amonijak in Reyev sindrom

Rjukan

Pogled na središče mesta Rjukan Rjukan, mesto in upravno središče občine Tinn v administrativni regiji Telemark na Norveškem.

Poglej Amonijak in Rjukan

Rudolf Diesel

Rudolf Christian Karl Diesel, nemški izumitelj in strojni inženir, * 18. marec 1858, Pariz, Francija, † 30. september 1913, na poti s poštno ladjo SS Dresden na progi Antwerpen - Harwich v Rokavskem prelivu.

Poglej Amonijak in Rudolf Diesel

Saturn

Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.

Poglej Amonijak in Saturn

Seznam ekoloških vsebin

Seznam ekoloških vsebin.

Poglej Amonijak in Seznam ekoloških vsebin

Seznam kemičnih spojin

Seznam kemijskih spojin obsega najpogostejše spojine v kemiji.

Poglej Amonijak in Seznam kemičnih spojin

Seznam kemijskih vsebin

Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Amonijak in Seznam kemijskih vsebin

Seznam medicinskih vsebin

Seznam medicinskih vsebin.

Poglej Amonijak in Seznam medicinskih vsebin

Sofion

Sofion je italijansko poimenovanje za nekatere vulkanske odprtine, v katerih izvira vodna para z več kot 200 °C, običajno pa para vsebuje tudi vodikov sulfid in ogljikovi dioksid, amonijak, močvirski plin in borovo kislino.

Poglej Amonijak in Sofion

Soja

Soja (latinsko ime Glycine max) je stročnica, ki izvira iz vzhodne Azije in se vzgaja zaradi užitnega semena z mnogimi uporabami ter visoko hranilno vrednostjo.

Poglej Amonijak in Soja

Sol (kemija)

Sol je ionska spojina med nekovino in kovino.

Poglej Amonijak in Sol (kemija)

Solvayev proces

Solvayev proces za proizvodnjo sode je zgleden primer zaokroženega kemičnega procesa (zeleno.

Poglej Amonijak in Solvayev proces

Specifična toplota

vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.

Poglej Amonijak in Specifična toplota

Srebro

Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.

Poglej Amonijak in Srebro

Stanko Poniž

Stanko Poniž, slovenski trgovec član organizacije TIGR in partizan, * 13. november 1906, Vipava, † 16. december 1961, Vipava.

Poglej Amonijak in Stanko Poniž

Strige

Strige (znanstveno ime Chilopoda) so razred členonožcev, ki jih natančneje uvrščamo med stonoge in so verjetno najbolj prepoznavni predstavniki stonog.

Poglej Amonijak in Strige

Strup

Strúp je biološko gledano snov, ki zaradi svoje kemijske zgradbe škoduje določenemu biološkemu sistemu.

Poglej Amonijak in Strup

Sublimacija

Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne točke.

Poglej Amonijak in Sublimacija

Surströmming

Zaprta pločevinka Surströmminga Odprta pločevinka Surströmminga Surströmming ali Suströmming je švedska narodna jed, narejena iz baltskega slanika in slanice.

Poglej Amonijak in Surströmming

Temna meglica

Pipa. Temna meglica je vrsta medzveznih oblakov, ki so tako gosti, da zastrejo svetlobo reflekcijske ali emisijske meglice (meglica Konjska glava oziroma zvezd za njimi (meglica Pipa). Vzrok zatemnitve so zrnca medzvezdnega prahu v najhladnejših in najgostejših delih večjih oblakov plina.

Poglej Amonijak in Temna meglica

The Life of Mammals

The Life of Mammals (Življenje sesalcev) je dokumentarna serija o naravi, ki jo je napisal in predstavil David Attenborough, prvič pa so jo v Združenem kraljestvu predvajali 20.

Poglej Amonijak in The Life of Mammals

Tobak

Tobak obsega več kot 70 rastlinskih vrst v rodu Nicotiana družine Solanaceae (razhudnikovke).

Poglej Amonijak in Tobak

Tollensov reagent

Tollensov test za aldehid: levo pozitiven (srebrno zrcalo), desno pa negativen Tollensov reagent je kemijski reagent, ki se uporablja za določanje prisotnosti alifatskih in aromatskih aldehidnih ter α-hidroksiketonskih funkcionalnih skupin.

Poglej Amonijak in Tollensov reagent

Trojna točka

Trójna tóčka je termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri kateri lahko vse tri faze (plinasta, kapljevinasta in trdna) soobstojajo v termodinamskem ravnovesju.

Poglej Amonijak in Trojna točka

Tsimanampetsotsa

Jezero Tsimanampetsotsa (Lac Tsimanampetsotsa) je zmerno alkalno jezero v provinci Toliara, v jugozahodnem delu Madagaskarja.

Poglej Amonijak in Tsimanampetsotsa

Tuf

Finžgarjevi rojstni hiši Túf (latinsko tofus ali tophus) je sprijeta sedimentna kamnina, ki v procesih strjevanja pod velikim pritiskom nastane iz zelo majhnih delcev (pod 2 mm) piroklastičnega materiala.

Poglej Amonijak in Tuf

Uran (planet)

Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.

Poglej Amonijak in Uran (planet)

Urinoterapija

''Urin nekoč'' Urinoterapija je zdravilska metoda zdravljenja z urinom, ki je že dolgo časa prisotno v naravnem zdravilstvu vseh celin.

Poglej Amonijak in Urinoterapija

Vampirski ligenj

Vampirski ligenj (znanstveno ime Vampyroteuthis infernalis) je majhen globokomorski glavonožec, ki prebiva v zmerno toplih in tropskih predelih.

Poglej Amonijak in Vampirski ligenj

Vegetarijanstvo

Vegetarijánstvo je način življenja, pri katerem človek ne je mesa in se izogiba izdelkom živalskega izvora, kot so usnje, krzno, svila itd.

Poglej Amonijak in Vegetarijanstvo

Vesto Melvin Slipher

Vesto Melvin Slipher, ameriški astronom, * 11. november 1875, Mulberry, Indiana, ZDA, † 8. november 1969, Flagstaff, Arizona, ZDA.

Poglej Amonijak in Vesto Melvin Slipher

Vikingskipet

Vikingskipet (Vikinška ladja), uradno znana kot olimpijska dvorana Hamar (Hamar olympiahall), je zaprto večnamensko športno in prireditveno prizorišče v Hamarju na Norveškem.

Poglej Amonijak in Vikingskipet

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.

Poglej Amonijak in Voda

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Poglej Amonijak in Vodik

Vodikov fluorid

Vodikov fluorid je spojina vodika in fluora s kemijsko formulo HF.

Poglej Amonijak in Vodikov fluorid

Vodikov sulfid

Vodikov sulfid je kemijska spojina s formulo H2S.

Poglej Amonijak in Vodikov sulfid

Vodikova vez

vodnih molekulah Vodikova vez je šibka kemijska vez, ki nastane v nekaterih spojinah, ki vsebujejo vodik, vezan na elektronegativen atom (O-H ali N-H skupino).

Poglej Amonijak in Vodikova vez

Vodikove anorganske spojine

Vodik je nekovina, pri kateri obstaja ogromno anorganskih spojin.

Poglej Amonijak in Vodikove anorganske spojine

Vodni top

Vodni top je naprava, ki pod pritiskom »izstreljuje« močan curek vode.

Poglej Amonijak in Vodni top

Vonj

Vonj je lastnost v zraku razpršenih delcev snovi, ki jo živali zaznavajo s specializiranimi čutnicami - kemoreceptorji v čutilih za voh.

Poglej Amonijak in Vonj

Vpliv kajenja tobaka na zdravje

Cigareta je najpogostejša metoda vdihavanja tobačnega dima. Že dolgo časa so znane škodljive posledice kajenja tobaka za zdravje.

Poglej Amonijak in Vpliv kajenja tobaka na zdravje

Wöhlerjeva sinteza

Wöhlerjeva sinteza je pretvorba amonijevega cianata v sečnino.

Poglej Amonijak in Wöhlerjeva sinteza

Wilhelm Ostwald

Wilhelm Ostwald, nemški kemik in filozof, * 2. september 1853, Riga, Ruski imperij (sedaj Latvija), † 4. april 1932 Leipzig, Nemčija.

Poglej Amonijak in Wilhelm Ostwald

Zastrupitev z gobami

Zastrupitev z gobami ali micetizem se nanaša na škodljive učinke zaradi zaužitja strupenih gob.

Poglej Amonijak in Zastrupitev z gobami

Zlatotopka

Zlatotopka (dobesedno »kraljeva voda«) je zmes koncentrirane dušikove(V) kisline (HNO3) in klorovodikove kisline (HCl) v prostorninskem razmerju 1: 3.

Poglej Amonijak in Zlatotopka

Znojenje

Obrazni znoj pri dečku. Znojenje (potenje ali transpiracija), je proizvodnja tekočin, ki jih izločajo žleze znojnice v koži sesalcev.

Poglej Amonijak in Znojenje

Zrak

Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.

Poglej Amonijak in Zrak

2,4-dinitrofenol

2,4-Dinitrofenol ali DNP je zelo strupeni sintetičen derivat fenola, ki deluje kot odklopnik oksidativne fosforilacije v mitohondrijih, zaradi česar se porabljajo rezervne snovi in se sprošča toplota.

Poglej Amonijak in 2,4-dinitrofenol

Prav tako znan kot Amoniak, NH3.

, Carl Bosch, Celuloza, Ciklus sečnine, Cinkov klorid, Claude Louis Berthollet, Clausov proces, Davek na urin, Dekompozicija, Denitrifikacijske bakterije, Diazonijeva sol, Diboran, Dielektričnost, Dihalni test s sečnino, Dražljiva snov, Dušična bakterija, Dušik, Dušikov dioksid, Dušikov trijodid, Dušikov triklorid, Dušikova kislina, Dušikove anorganske spojine, Einsteinov hladilni stroj, Eksplozija, Eksplozija v Oppauu, Električni dipolni moment, Fosfin, Fosforjev pentoksid, Freon, Friedrich Bergius, Fritz Haber, Galun, Gerard Peter Kuiper, Glicin, Glifosat, Glutaminska kislina, Gostota zraka, Gvano, Haber-Boschev proces, Henryjev zakon, Heterocista, Hidrazin, Hidroksilamin, Histidin, Hitrost zvoka, Hladilni stroj, Imid, Indijska umetnost, Inertni plin, Islandija, Izločanje, Jesse Gelsinger, Jetra, Jetrna encefalopatija, Jod, Jupiter, Kalcijev karbid, Kalijev acetat, Kalijev galun, Kalijev jodid, Kalijev nitrat, Karbonat, Karmin, Kemijska kinetika, Kemijska reakcija, Kemolitotrof, Keton, Kisli dež, Kislina, Kokain, Komarji, Komet, Kompost, Kositrov(II) oksid, Kriovulkan, Kritična točka, Kroženje dušika, Kurilna vrednost, Kuvajt, Le Chatelierovo načelo, Lewisova teorija kislin in baz, Ligand (koordinacijska kemija), Litijev hidrid, Louis Nicolas Vauquelin, Magnezijev oksid, Mars Express, Medenjaki, Metilamin, Miller–Ureyev poskus, Mokra kemija, Molekularna geometrija, Molekularni oblak, Molekulski kristal, Morfolin, Morski prašiček, Moskovij, Mostovni ligand, Naftalen, Naravni park Biancane, Toskana, Naseljivi planet, Natrijev fluorid, Natrijev fluoroacetat, Natrijev karbonat, Natrijev sulfid, Neomicin, Neptun, Nesslerjev reagent, Nevtralizacija, Nihonij, Nitrat, Nitrifikacija, Nitrit, Nobelova nagrada za kemijo, Nodul, Oaza Siva, Obliterantni bronhiolitis, Okoljska bolezen, Onesnaženje, Ornitofilija, Ozon, Ozračje, Parhelij, Pektin, Pentilamin, Pnevmokonioza, Podnebne spremembe, Polisaharid, Prežvekovalec, Protonacija, Puščanje amonijaka v Sumikimpromu, Recikliranje aluminija, Redoks reakcija, Reducirajoči sladkor, Rentgenij, Respirator, Reyev sindrom, Rjukan, Rudolf Diesel, Saturn, Seznam ekoloških vsebin, Seznam kemičnih spojin, Seznam kemijskih vsebin, Seznam medicinskih vsebin, Sofion, Soja, Sol (kemija), Solvayev proces, Specifična toplota, Srebro, Stanko Poniž, Strige, Strup, Sublimacija, Surströmming, Temna meglica, The Life of Mammals, Tobak, Tollensov reagent, Trojna točka, Tsimanampetsotsa, Tuf, Uran (planet), Urinoterapija, Vampirski ligenj, Vegetarijanstvo, Vesto Melvin Slipher, Vikingskipet, Voda, Vodik, Vodikov fluorid, Vodikov sulfid, Vodikova vez, Vodikove anorganske spojine, Vodni top, Vonj, Vpliv kajenja tobaka na zdravje, Wöhlerjeva sinteza, Wilhelm Ostwald, Zastrupitev z gobami, Zlatotopka, Znojenje, Zrak, 2,4-dinitrofenol.