Kazalo
232 odnosi: Acetonitril, Aerosol, Aflatoksin, Akrilamid, Akrilonitril, Akutna odpoved jeter, Alantoin, Aldehid, Alkalijska kovina, Alkalno jezero, Alken, Alkin, Aluminij, Amfoternost, Amin, Aminokislina, Amonij, Amonijev hidroksid, Amonijev ion, Amonijev nitrat, Amonijev pikrat, Amonijev sulfat, Anilin, Anorganska kemija, Arginin, Arheje, Arzin, Asparagin, Atmosfera nebesnega telesa, Atomska ura, Aziridin, Škumbin, Železniška proga Činghaj–Tibet, Železo, Železov(II,III) oksid, Življenje na Marsu, Živo srebro, Živosrebrov fulminat, Žveplova kislina, Časovni pregled življenja Alberta Einsteina, Časovni pregled tehnike merjenja časa, Čistilna naprava, Barijev oksid, Baza (kemija), Bhopalska nesreča, Bigvanid, Bikarbonat, Biuretski test, Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz, Butildiglikol, ... Razširi indeks (182 več) »
Acetonitril
Acetonitril (tudi metilcianid; CH3CN) je stranski produkt pri proizvodnji akrilonitrila.
Poglej Amonijak in Acetonitril
Aerosol
Aerosol predstavlja delce snovi, ki lebdijo v zraku.
Poglej Amonijak in Aerosol
Aflatoksin
Aflatoksini so naravno prisotni mikotoksini, ki jih proizvajajo glive iz rodu aspergilov (Aspergillus), med katerimi sta najbolj znani vrsti Aspergillus flavus in Aspergillus parasiticus,Mangipudy, Mehendale; Aflatoxin, 1998, str.
Poglej Amonijak in Aflatoksin
Akrilamid
V pečenem krompirju je prisoten nevaren akrilamid. Akrilamid ali akril amid je kemična spojina s kemijsko formulo C3H5NO.
Poglej Amonijak in Akrilamid
Akrilonitril
Akrilonitril (molekulska formula: C3H3N) je brezbarvna, kancerogena, vnetljiva in strupena tekočina s šibkim vonjem po gorčičnih oljih, ki se jo uporablja v proizvodnji polimerov, gum, umetnih vlaken, kot sredstvo za zaščito pred škodljivci, za polimerizacijo v akrilonitrilna vlakna in za mešano polimerizacijo z butadienom v perbunan.
Poglej Amonijak in Akrilonitril
Akutna odpoved jeter
Akutna odpoved jeter je pojav prenehanja funkcije jeter zaradi obsežne bolezenske okvare jetrnega tkiva, kmalu po pojavu prvih znakov jetrne bolezni (npr. zlatenice).
Poglej Amonijak in Akutna odpoved jeter
Alantoin
Alantoin je oksidacijski produkt sečne kisline, ki se izloča s sečem nekaterih sesalcev, pri človeku pa le v intrauterinem obdobju.
Poglej Amonijak in Alantoin
Aldehid
Aldehid.-R je skupina, vezana na karbonilno skupino Aldehid je organska spojina s terminalno karbonilno skupino –CH.
Poglej Amonijak in Aldehid
Alkalijska kovina
Alkalijske kovine so skupina kemijskih elementov, ki tvorijo 1.
Poglej Amonijak in Alkalijska kovina
Alkalno jezero
Alkalno jezero je jezero na močno alkalni strani nevtralnosti, običajno z vrednostjo pH med 9 in 12.
Poglej Amonijak in Alkalno jezero
Alken
Struturna formula in model etena, najpreprostejšega alkena. Alkeni ali olefini so nenasičeni ogljikovodiki (spojine ogljika in vodika), ki imajo v verigi ogljikovih atomov eno dvojno vez.
Poglej Amonijak in Alken
Alkin
etina, najpreprostejšega alkina. Alkin je nenasičen ogljikovodik, ki ima med ogljikovimi atomi vsaj eno trojno vez -C≡C-.
Poglej Amonijak in Alkin
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Poglej Amonijak in Aluminij
Amfoternost
Amfoternost je lastnost snovi, da lahko reagira kot kislina ali kot baza.
Poglej Amonijak in Amfoternost
Amin
Splošna zgradba amina. Amini so organske spojine s funkcionalno skupino, ki vsebuje dušikov atom s parom neveznih elektronov.
Poglej Amonijak in Amin
Aminokislina
Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.
Poglej Amonijak in Aminokislina
Amonij
Amonij lahko pomeni.
Poglej Amonijak in Amonij
Amonijev hidroksid
Amonijev hidroksid je vodna raztopina amonijaka.
Poglej Amonijak in Amonijev hidroksid
Amonijev ion
Amonijev ion (tudi amonijev kation) je pozitivno nabiti poliatomski kation s kemijsko formulo NH4+.
Poglej Amonijak in Amonijev ion
Amonijev nitrat
Amonijev nitrat (NH4NO3) je sol, ki nastane z združitvijo amonijaka in dušikove kisline in se največ uporablja kot dušikovo gnojilo in eksploziv.
Poglej Amonijak in Amonijev nitrat
Amonijev pikrat
Amonijev pikrat (tudi dunnit, eksploziv D) je predstavnik eksplozivov, ki ga je leta 1906 izumil major Dunn.
Poglej Amonijak in Amonijev pikrat
Amonijev sulfat
Amonijev sulfat je anorganska spojina s formulo (NH4)2SO4, pogosto uporabljena kot umetno gnojilo.
Poglej Amonijak in Amonijev sulfat
Anilin
Anilin, fenilamin ali aminobenzen je organska spojina s kemijsko formulo C6H5NH2.
Poglej Amonijak in Anilin
Anorganska kemija
'''Anorganske spojine so zelo raznolike:''' '''A:''' Diboran (B2H6) ima nenavadne vezi, v katerih si trije atomi delijo dva elektrona. '''B:''' Cezijev klorid (CsCl) ima enostavno kubično kristalno strukturo. '''C:''' Fp2 je organokovinski kompleks.
Poglej Amonijak in Anorganska kemija
Arginin
Arginin (okrajšano kot Arg ali R) je α-aminokislina.
Poglej Amonijak in Arginin
Arheje
Arhêje (znanstveno ime Archaea), tudi arhe(o)bakterije, so velika skupina prokariontov, ki, tako kot bakterije, nimajo jedra in ostalih organelov.
Poglej Amonijak in Arheje
Arzin
Arzin je anorganska spojina s formulo.
Poglej Amonijak in Arzin
Asparagin
Asparagin (okrajšano kot Asn ali N; Asx ali B sta okrajšavi tako za asparagin kot za asparaginsko kislino) je ena od 20 proteinogenih aminokislin (ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine).
Poglej Amonijak in Asparagin
Atmosfera nebesnega telesa
Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.
Poglej Amonijak in Atmosfera nebesnega telesa
Atomska ura
Atomska ura (desno) Atomska ura je vrsta ure, ki za merjenje časa uporablja frekvenco značilnega resonančnega prehoda elektronov določene vrste atomov.
Poglej Amonijak in Atomska ura
Aziridin
Aziridin (tudi etilenimin; H2C2-CH2-NH) je brezbarvna, oljnata tekočina z vonjem po amonijaku.
Poglej Amonijak in Aziridin
Škumbin
Škumbin (ali Shkumbini) je reka v osrednji Albaniji, ki izvira v gorovju jugozahodno od Skadarskega jezera in teče proti severozahodu do izliva v Jadransko morje pri kraju Divjaka.
Poglej Amonijak in Škumbin
Železniška proga Činghaj–Tibet
Železniška proga Činghaj–Tibet ali železnica Čingzang (མཚོ་བོད་ལྕགས་ལམ།, mtsho bod lcags lam), je visokogorska železnica ki povezuje Šining, provinca Činghaj, z Laso, avtonomna pokrajina Tibet na Kitajskem.
Poglej Amonijak in Železniška proga Činghaj–Tibet
Železo
Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.
Poglej Amonijak in Železo
Železov(II,III) oksid
Železov(II,III) oksid je kemijska spojina s formulo Fe3O4.
Poglej Amonijak in Železov(II,III) oksid
Življenje na Marsu
Znanstevniki so dolgo časa predvidevali o možnosti življenja na Marsu zaradi podobnosti z Zemljo.
Poglej Amonijak in Življenje na Marsu
Živo srebro
Živo srebró (latinsko hydrargyr(i)um iz starogrškega: hydros - voda in argyrion,: árgiros - srebro) je kemijski element s simbolom Hg in vrstnim številom 80.
Poglej Amonijak in Živo srebro
Živosrebrov fulminat
Živosrebrov(II) fulminat Hg(CNO)2 je primarni eksploziv, ki je zelo občutljiv na trenje in udarec.
Poglej Amonijak in Živosrebrov fulminat
Žveplova kislina
Žveplova kislina, točneje žveplova(VI) kislina, je zelo korozivna močna mineralna kislina s kemijsko formulo.
Poglej Amonijak in Žveplova kislina
Časovni pregled življenja Alberta Einsteina
Ferdinanda Schmutzerja, 1921 Časovni pregled življenja Alberta Einsteina.
Poglej Amonijak in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina
Časovni pregled tehnike merjenja časa
Časovni pregled razvoja tehnike merjenja časa.
Poglej Amonijak in Časovni pregled tehnike merjenja časa
Čistilna naprava
Cilj čistilnih naprav je uporaba odpadnih voda brez škodljivega vpliva na okolje in preprečevanje onesnaževanja Čistilna naprava je infrastruktura za čiščenje odplak, katere očiščene vračamo nazaj v okolje.
Poglej Amonijak in Čistilna naprava
Barijev oksid
Barijev oksid je bela higroskopska spojina, ki nastane z zgorevanjem barija v reakciji s kisikom, načeloma pa se najpogosteje pojavi ob razpadu drugih soli barija.
Poglej Amonijak in Barijev oksid
Baza (kemija)
Baza, lug ali lužina je po Arrheniusovi definiciji kemijska spojina, ki ob raztapljanju v vodi bodisi odda hidroksidni ion, bodisi prejme vodikov ion.
Poglej Amonijak in Baza (kemija)
Bhopalska nesreča
Bhopalov spomenik v spomin na tiste, ki so leta 1984 v nesreči umrli ali bili poškodovani Bhopalska nesreča (imenovana tudi plinska tragedija v Bhopalu) velja za najhujšo industrijsko nesrečo na svetu.
Poglej Amonijak in Bhopalska nesreča
Bigvanid
Bígvaníd je brezbarvna organska spojina s formulo HN(C(NH)NH2)2.
Poglej Amonijak in Bigvanid
Bikarbonat
V anorganski kemiji je bíkarbonát (po IUPAC priporočljiva nomenklatura: hidrogenkarbonat) je vmesna oblika v deprotonaciji ogljikove kisline.
Poglej Amonijak in Bikarbonat
Biuretski test
Biuretski test (biuretska reakcija) ali Piotrowskijev test je kvalitativni kemijski test, ki se uporablja za dokazovanje prisotnosti peptidnih vezi, značilnih za beljakovine.
Poglej Amonijak in Biuretski test
Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz
Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz je teorija, ki sta jo leta 1923 neodvisno eden od drugega predlagala danski fizikalni kemik Johannes Nicolaus Brönsted in angleški fizikalni kemik Thomas Martin Lowry.
Poglej Amonijak in Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz
Butildiglikol
Butildiglikol (kemijska formula: C4H9OCH2CH2OCH2CH2OH) je topilo, ki ima rahel vonj po amoniaku in je mlečno bele barve.
Poglej Amonijak in Butildiglikol
Carl Bosch
Carl Bosch, nemški kemik, * 27. avgust 1874, Nemčija, † 26. april 1940, Nemčija.
Poglej Amonijak in Carl Bosch
Celuloza
Molekuli glukoze, povezani z vezjo β-1,4. Celuloza je naraven polimer, ki spada med polisaharide, ki so skupina ogljikovih hidratov.
Poglej Amonijak in Celuloza
Ciklus sečnine
Ciklus sečnine je skupina biokemičnih reakcij v organizmu sesalcev, s katerimi se dušik vsebujoči razpadni produkti, zlasti amonijak, pretvorijo v sečnino.
Poglej Amonijak in Ciklus sečnine
Cinkov klorid
Cinkov klorid je sol z molekulsko formulo ZnCl2.
Poglej Amonijak in Cinkov klorid
Claude Louis Berthollet
Claude Louis Berthollet je bil savojsko-francoski kemik, ki je leta 1804 postal podpredsednik francoskega Senata, * 9. december 1748, Talloires, Francija, † 6. november 1822, Arcueil, Francija.
Poglej Amonijak in Claude Louis Berthollet
Clausov proces
Kupi žvepla, proizvedenega po Clausovem postopku v Alberti, Kanada Clausov proces je najpomembnejši proces za odstranjevanje žvepla iz plinov.
Poglej Amonijak in Clausov proces
Davek na urin
Javno stranišče ''(vespasienne)'' na bulevarju Arago v Parizu) Davek na urin je med bolj nenavadnimi davki.
Poglej Amonijak in Davek na urin
Dekompozicija
Dekompozicija oziroma mineralizacija je razkroj mrtvih organskih snovi v enostavne anorganske spojine.
Poglej Amonijak in Dekompozicija
Denitrifikacijske bakterije
Denitrifikacijske bakterije so bakterije, ki med procesom denitrifikacije reducirajo nitrate v amonijak in molekularni dušik.
Poglej Amonijak in Denitrifikacijske bakterije
Diazonijeva sol
Fenildiazonijev kation. Diazonijeva sol ali diazonijeva spojina je razred organskih spojin s funkcionalno skupino -N+≡N in splošno formulo R-N2+X-.
Poglej Amonijak in Diazonijeva sol
Diboran
Diboran je kemična spojina sestavljena iz bora in vodika s formulo B2H6.
Poglej Amonijak in Diboran
Dielektričnost
Dieléktričnost (oznaka ε) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje dielektrika v električnem polju.
Poglej Amonijak in Dielektričnost
Dihalni test s sečnino
Primer hitrega dihalnega testa s sečnino. Dihalni test s sečnino ali urejski dihalni test je preizkus za posredno ugotavljanje okužbe z bakterijo Helicobacter pylori.
Poglej Amonijak in Dihalni test s sečnino
Dražljiva snov
Dražljive snovi so snovi, ki razdražijo človeka ali človekovo telo (npr. kihanje, pekoča koža, oči,...). Zanje veljajo enaka navodila in zahteve kot za jedke snovi in druge zdravju škodljive snovi.
Poglej Amonijak in Dražljiva snov
Dušična bakterija
Dušične oz.
Poglej Amonijak in Dušična bakterija
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Amonijak in Dušik
Dušikov dioksid
Dušikov dioksid ali dušikov(IV) oksid je kemična spojina s formula NO2 in eden od več dušikovih oksidov.
Poglej Amonijak in Dušikov dioksid
Dušikov trijodid
Dušikov trijodid (NI3) je neobstojna spojina dušika in joda, ki eksplozivno razpade že ob najmanjšem dotiku (npr. s peresom, sproži ga lahko tudi veter oz. premikanje zraka ter celo lastna teža).
Poglej Amonijak in Dušikov trijodid
Dušikov triklorid
Dušikov triklorid ali trikloramin je spojina s formulo.
Poglej Amonijak in Dušikov triklorid
Dušikova kislina
Dušikova kislina (pravilneje dušikova(V) kislina) je zelo močna kislina s kemijsko formulo HNO3.
Poglej Amonijak in Dušikova kislina
Dušikove anorganske spojine
Dušik je nekovina, ki tvori le nekaj spojin.
Poglej Amonijak in Dušikove anorganske spojine
Einsteinov hladilni stroj
Einsteinova in Szilárdova patentna vloga Einsteinov hladílni stròj je vrsta hladilnega stroja, ki sta ga leta 1926 skupaj izumila Albert Einstein in njegov nekdanji študent Leó Szilárd.
Poglej Amonijak in Einsteinov hladilni stroj
Eksplozija
Eksplozija Eksplozivna snov Eksplozija je hitra in silovita sprostitev energije zaradi hitrega zvišanja tlaka in temperature, kar ima za posledico rušilno delovanje na okolico.
Poglej Amonijak in Eksplozija
Eksplozija v Oppauu
Eksplozija v mestu Oppau se je zgodila 21. septembra 1921, ko je shranjevalni stolpni silos, ki je shranjeval 4,500 ton mešanice amonijevega sulfata in amonijevega nitrata, eksplodiral v BASF-ovi tovarni v mestu Oppau (sedanjem delu mesta Ludwigshafen, v Nemčiji).
Poglej Amonijak in Eksplozija v Oppauu
Električni dipolni moment
Električni dipolni moment (oznaka pe) je fizikalna količina, ki označuje električni dipol.
Poglej Amonijak in Električni dipolni moment
Fosfin
Fosfin je krajše ime za fosforjev hidrid (PH3), po poimenovanju IUPAC tudi kot fosfan.
Poglej Amonijak in Fosfin
Fosforjev pentoksid
Fosforjev pentoksid je kemična spojina.
Poglej Amonijak in Fosforjev pentoksid
Freon
Freon 12, strukturna formula Freon je zbirno ime za več vrst plinov, ki se uporabljajo v hladilnih strojih.
Poglej Amonijak in Freon
Friedrich Bergius
Friedrich Karl Rudolf Bergius je bil nemški kemik, * 11. oktober 1884, Breslau (Wrocław), Nemčija, † 30. marec 1949, Buenos Aires, Argentina.
Poglej Amonijak in Friedrich Bergius
Fritz Haber
Fritz Haber, nemški kemik judovskega rodu, nobelovec, * 9. december 1868, Nemčija, † 29. januar 1934, Nemčija.
Poglej Amonijak in Fritz Haber
Galun
O. Galun je kemijska spojina, običajno hidrirani dvojni aluminijev sulfat s splošno formulo, v kateri je X enovalentni kation, na primer kalij, natrij ali amonij.
Poglej Amonijak in Galun
Gerard Peter Kuiper
Gerard Peter Kuiper, rojen Gerrit Pieter Kuiper, ameriški astronom nizozemskega rodu, * 7. december 1905, Harenkarspel, Severna Holandija, Nizozemska, † 23. december 1973, Mexico City, Mehika.
Poglej Amonijak in Gerard Peter Kuiper
Glicin
Glicin (skrajšano Gly ali G), je najmanjša od 20 aminokislin, ki jih je običajno srečati v beljakovinah; glicin je tudi najmanjša možna amino kislina - namesto stranske verige kot pri drugih amino kislinah je v glicinu najti en sam vodik.
Poglej Amonijak in Glicin
Glifosat
Glifosat (N-(fosfonometil) glicin) je sistemski herbicid širokega spektra, ki se uporablja za uničevanje plevela, predvsem letnega širokolistnega plevela in trave, ki tekmuje s komercialnimi posevki po vsem svetu.
Poglej Amonijak in Glifosat
Glutaminska kislina
Glutaminska kislina (okrajšano kot Glu ali E) je ena od 20 proteinogenih aminokislin (aminokisline, ki v telesu tvorijo beljakovine).
Poglej Amonijak in Glutaminska kislina
Gostota zraka
Gostôta zráka je fizikalna količina kot masa na enoto prostornine ozračja.
Poglej Amonijak in Gostota zraka
Gvano
Narodnem parku Paracas, Peru. Atlantskem oceanu, pokrita z gvanom. Evropi kot gnojilo prek Vitaterre-Mirata. Otoki gvana v Chinchi, Peru. 21.2.1863. Gvano (v kečua wanu) je izvleček iz masivnega nanosa iztrebkov netopirjev, morskih ptičev in tjulnjev v suhih ali polsuhih okoljih. Kot gnojilo je gvano zelo učinkovit zaradi izjemne visoke vsebnosti treh glavnih sestavin za rast rastlin: dušika, fosforja in kalija. V 19.
Poglej Amonijak in Gvano
Haber-Boschev proces
Fritz Haber, 1918 Carl Bosch Habrov ali Haber-Boschev proces je industrijska implementacija reakcije elementarnega dušika in vodika, v kateri nastane amonijak, in hkrati glavni industrijski proces za proizvodnjo amonijaka:M.
Poglej Amonijak in Haber-Boschev proces
Henryjev zakon
William Henry Henryjev zakon je plinski zakon, ki ga je formuliral angleški kemik William Henry leta 1803.
Poglej Amonijak in Henryjev zakon
Heterocista
Heterociste ali heterocite so specializirane dušik fiksirajoče celice, ki nastajajo ob pomankanju dušika in se pojavljajo pri različnih nitastih cianobakterijah (modrozelenih cepljivkah), kot so vrste Nostoc punctiforme, Cylindrospermum stagnale in Anabaena sphaerica.
Poglej Amonijak in Heterocista
Hidrazin
Hidrazin je anorganska kemijska spojina s formulo N2H4 (NH2-NH2).
Poglej Amonijak in Hidrazin
Hidroksilamin
Hidroksilamin je anorganska spojina s kemijsko formulo NH2OH.
Poglej Amonijak in Hidroksilamin
Histidin
Histidin (iz grškega ἱστός - tkivo), okrajšano kot His ali H, je α-aminokislina z imidazolno funkcionalno skupino.
Poglej Amonijak in Histidin
Hitrost zvoka
Hitróst zvóka (oznaka c) je hitrost, s katero se zvočno vzdolžno valovanje širi v sredstvu.
Poglej Amonijak in Hitrost zvoka
Hladilni stroj
Princip delovanja hladilnika - patent Einsteina Hladílni stròj je toplotni stroj, s katerim prenašamo toploto s hladnejšega telesa na toplejše telo ob dovajanju dela.
Poglej Amonijak in Hladilni stroj
Imid
Splošna struktura imida Imíd je v organski kemiji funkcionalna skupina, sestavljena iz dveh acilnih skupin, povezanih preko dušika.
Poglej Amonijak in Imid
Indijska umetnost
Indijska umetnost je sestavljena iz različnih umetniških oblik, vključno s slikarstvom, kiparstvom, keramiko in tekstilno umetnostjo, kot je tkana svila.
Poglej Amonijak in Indijska umetnost
Inertni plin
Inertni plin je nereaktiven plin, ki se uporablja za kemijske sinteze, kemijske analize, ali za zaščito reaktivnih materialov.
Poglej Amonijak in Inertni plin
Islandija
Islandija (islandsko Ísland) je otoška država v severnem Atlantskem oceanu, med Grenlandijo in Britanskim otočjem, severozahodno od Ferskih otokov.
Poglej Amonijak in Islandija
Izločanje
Krava urinira – izloča seč Izločanje (s tujko ekskrecija, iz) je proces, s katerim se odpadni produkti presnove odstranijo iz organizma.
Poglej Amonijak in Izločanje
Jesse Gelsinger
Jesse Gelsinger (18. junij 1981 - 17. september 1999) je prvi bolnik, ki je umrl zaradi genskega zdravljenja.
Poglej Amonijak in Jesse Gelsinger
Jetra
Jetra so eden največjih organov človeškega telesa Jetra so za vretenčarje značilen organ.
Poglej Amonijak in Jetra
Jetrna encefalopatija
Jetrna (hepatična) encefalopatija (imenovana tudi portosistemska encefalopatija) je pojav motenj zavesti in kome zaradi odpovedi jeter.
Poglej Amonijak in Jetrna encefalopatija
Jod
Jód (latinsko iodum) (iz starogrške besede iódes - vijoličast) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol I in atomsko število 53.
Poglej Amonijak in Jod
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Amonijak in Jupiter
Kalcijev karbid
Kalcijev karbid je kemijska spojina, s formulo CaC2.
Poglej Amonijak in Kalcijev karbid
Kalijev acetat
Kalijev acetat je kalijeva sol ocetne kisline s formulo CH3COOK.
Poglej Amonijak in Kalijev acetat
Kalijev galun
Kalijev galun, galun ali kalijev aluminijev sulfat je anorganska spojina s formulo KAl(SO4)2.
Poglej Amonijak in Kalijev galun
Kalijev jodid
Kalijev jodid je anorganska spojina s formulo KI.
Poglej Amonijak in Kalijev jodid
Kalijev nitrat
Kalijev nitrat (KNO3) je sol dušikove (V) kisline (HNO3).
Poglej Amonijak in Kalijev nitrat
Karbonat
Model karbonatnega iona CO32− Karbonati so soli, estri in naravni minerali s karbonatnim anionom (CO32-). So bazični.
Poglej Amonijak in Karbonat
Karmin
Karmin (/ˈkɑːrmən, ˈkɑːrmaɪn/) – imenovan tudi košenil (če je ekstrahiran iz žuželke košeniljke), izvleček košeniljke, škrlatni lak ali karmin lak – je pigment svetlo rdeče barve, pridobljen iz aluminijeve kompleksne spojine, izpeljane iz karminske kisline.
Poglej Amonijak in Karmin
Kemijska kinetika
Hitrost kemijske reakcije z naraščajočo koncentracijo narašča - pojav, ki se lahko razloži s teorijo trkov. Kemijska kinetika ali kinetika kemijskih reakcij je področje fizikalne kemije, ki preučuje hitrosti kemijskih reakcij.
Poglej Amonijak in Kemijska kinetika
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Poglej Amonijak in Kemijska reakcija
Kemolitotrof
Kemolitotrofi (kemo + litotrof, starogrško lithos 'kamen' in trophein 'hraniti se') so kemotrofne bakterije, ki za vir energije porabljajo anorganske snovi (donor elektronov) iz svoje okolice.
Poglej Amonijak in Kemolitotrof
Keton
Zgradba ketona. Keton je funkcionalna skupina, ki vsebuje karbonilno skupino C.
Poglej Amonijak in Keton
Kisli dež
Kisli dež so kisle padavine, ki jih povzročajo predvsem emisije žveplovega dioksida (S02) in dušikovih oksidov v atmosferi.
Poglej Amonijak in Kisli dež
Kislina
Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.
Poglej Amonijak in Kislina
Kokain
Kokaín (benzilmetil ekgonin) je kristaliziran tropanski alkaloid, ki ga pridobivajo iz listov koke (Erythroxylon coca) ali drugih alkaloidov kot sta tropski pajalovec ter kitajski mak(Meconopsis).
Poglej Amonijak in Kokain
Komarji
Komarji (znanstveno ime Culicidae) so družina dvokrilcev, v katero uvrščamo okoli 3.500 danes živečih opisanih vrst žuželk.
Poglej Amonijak in Komarji
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Poglej Amonijak in Komet
Kompost
Kompost je rastlinska snov, ki se razgradi in reciklira kot gnojilo.
Poglej Amonijak in Kompost
Kositrov(II) oksid
Kositrov(II) oksid, kositrov monoksid ali stano oksid je kositrova anorganska spojina s formulo SnO.
Poglej Amonijak in Kositrov(II) oksid
Kriovulkan
obroč E. Triton (v sredini) Kriovulkan pomeni ledni vulkan.
Poglej Amonijak in Kriovulkan
Kritična točka
meglo, ko se ga v zaprtem prostoru ohladi iz superkritične na kritično temperaturo Krítična tóčka je v fiziki točka na faznem diagramu, ki opisuje termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri katerem ni mogoče razločevati med plinasto in kapljevinasto fazo snovi.
Poglej Amonijak in Kritična točka
Kroženje dušika
Grafični prikaz kroženja dušika Kroženje dušika je ciklus, pri katerem dušik neprestano kroži med zrakom, prstjo, rastlinami in živalmi.
Poglej Amonijak in Kroženje dušika
Kurilna vrednost
Kurilna vrednost (tudi kalorična vrednost)(\Delta H_c^\circ) (gl. tudi Standardna sežigna entalpija) je energija, ki se sprosti v obliki toplote pri popolnem zgorevanju goriva z oksidantom pri standardnih pogojih.
Poglej Amonijak in Kurilna vrednost
Kuvajt
Kuvajt (Dawlat al-Kuwajt) je majhna, a z nafto bogata monarhija ob obali Perzijskega zaliva, ki na severu meji na Irak, na jugu pa na Saudovo Arabijo.
Poglej Amonijak in Kuvajt
Le Chatelierovo načelo
Le Châtelierovo načelo ali zakon kemijskega ravnotežja, včasih tudi Le Châtelier-Braunovo načelo, je načelo, po katerem se lahko predvidi vpliv spremembe reakcijskih pogojev na kemijsko ravnotežje.
Poglej Amonijak in Le Chatelierovo načelo
Lewisova teorija kislin in baz
Lewisova kislina je molekularna entiteta (in ustrezna kemijska vrsta), ki je akceptor (prejemnik) elektronskega para in zato sposobna reagirati z Lewisovo bazo, pri čemer nastane Lewisov adukt.
Poglej Amonijak in Lewisova teorija kislin in baz
Ligand (koordinacijska kemija)
Kobaltov kompleks HCo(CO)4 s petimi ligandi V koordinacijski kemiji je ligand ion ali molekula (funkcionalna skupina), ki se veže na centralni kovinski atom in tvori koordinacijski kompleks.
Poglej Amonijak in Ligand (koordinacijska kemija)
Litijev hidrid
Litijev hidrid je anorganska spojina s formulo LiH.
Poglej Amonijak in Litijev hidrid
Louis Nicolas Vauquelin
Louis Nicolas Vauquelin, francoski farmacevt in kemik, * 16.
Poglej Amonijak in Louis Nicolas Vauquelin
Magnezijev oksid
Magnezijev oksid, pogovorno magnezija (kemijska formula MgO), je bel prah ali brezbarven kristal, nastane pri gorenju magnezija v zraku ali v kisiku.
Poglej Amonijak in Magnezijev oksid
Mars Express
3D-slika Mars Expressa Mars Express je raziskovalna odprava, ki jo je izdelala in jo nadzoruje Evropska vesoljska agencija.
Poglej Amonijak in Mars Express
Medenjaki
Medenjaki so pikantni piškoti iz medenega testa.
Poglej Amonijak in Medenjaki
Metilamin
Metilamin je organska spojina s kemijsko formulo CH3NH2, derivat amonijaka, ki ima en vodikov atom nadomeščen z metilno skupino.
Poglej Amonijak in Metilamin
Miller–Ureyev poskus
Miller–Ureyev poskus ali Miller–Ureyev eksperiment je bil poskus, s pomočjo katerega so simulirali razmere, ki naj bi na vladale na zgodnji Zemlji, in ob tem testirali kemijski izvor življenja.
Poglej Amonijak in Miller–Ureyev poskus
Mokra kemija
Merilne bučke sodijo med osnovni pribor v mokri kemiji. Mokra kemija je področje kemije, ki se ukvarja s kemijskimi spremembami v tekoči fazi.
Poglej Amonijak in Mokra kemija
Molekularna geometrija
Molekularna geometrija opisuje tridimenzionalno razporeditev atomov v molekuli.
Poglej Amonijak in Molekularna geometrija
Molekularni oblak
Molekulárni oblák je oblika medzvezdnih oblakov, katerih velikost in gostota dovoljujeta tvorbo molekul, najpogosteje vodikovih (H2).
Poglej Amonijak in Molekularni oblak
Molekulski kristal
Osnovni gradniki molekulskih kristalov so molekule, med katerimi delujejo molekulske vezi.
Poglej Amonijak in Molekulski kristal
Morfolin
Morfolin je organska spojina s kemijsko formulo O(CH2CH2)2NH.
Poglej Amonijak in Morfolin
Morski prašiček
Samica kratkodlakega morskega prašička. Morski prašiček (znanstveno ime Cavia porcellus) kljub imenu ne spada med prašiče.
Poglej Amonijak in Morski prašiček
Moskovij
Moskovij je sintetični kemični element s simbolom Mc in atomskim številom 115.
Poglej Amonijak in Moskovij
Mostovni ligand
Primer µ2-mostovnega liganda V koordinacijski kemiji so mostovni ligandi ligandi, ki povezujejo dva ali več atomov, običajno kovinskih ionov.
Poglej Amonijak in Mostovni ligand
Naftalen
| Section3.
Poglej Amonijak in Naftalen
Naravni park Biancane, Toskana
Le Biancane Naravna laguna Spomenik Umberto Francesco Hoefer Geotermalne naprave Naravni park Biancane je naravno območje v bližini kraja Monterotondo Marittimo, v katerem se nahajajo oblike biancane, ki predstavljajo eno od številnih mest geotermalnih pojavov, zelo značilnih za pokrajino na meji med pokrajinama Pisa in Grosseto.
Poglej Amonijak in Naravni park Biancane, Toskana
Naseljivi planet
Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.
Poglej Amonijak in Naseljivi planet
Natrijev fluorid
Natrijev fluorid je anorganska spojina s formulo NaF.
Poglej Amonijak in Natrijev fluorid
Natrijev fluoroacetat
Natrijev fluoroacetat je fluorova organska spojina, ki deluje predvsem kot presnovni (metabolni) strup.
Poglej Amonijak in Natrijev fluoroacetat
Natrijev karbonat
Natrijev karbonat, bolj znan kot soda, pralna soda in kristalna soda, je natrijeva sol ogljikove kisline s kemijsko formulo Na2CO3. Kristalni natrijev karbonat lahko veže eno, sedem ali deset molekul kristalne vode. Pri temperaturah nad 107 °C je obstojen kot brezvodna spojina. Brezvodni natrijev karbonat je bel higroskopen prah brez vonja.
Poglej Amonijak in Natrijev karbonat
Natrijev sulfid
Natrijev sulfid je kemijska spojina s formulo Na2S.
Poglej Amonijak in Natrijev sulfid
Neomicin
Neomicín je aminoglikozidni antibiotik, ki se uporablja za lokalno zdravljenje na površini telesa (v obliki krem in mazil) ali v prebavilih, ker se ne absorbira v črevesu.
Poglej Amonijak in Neomicin
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.
Poglej Amonijak in Neptun
Nesslerjev reagent
Nesslerjev reagent, v terminologiji IUPAC kalijev tetrajodo-merkurat(II), s kemijsko formulo K2HgI4, je občutljiv reagent za amonijak (1 ppm).
Poglej Amonijak in Nesslerjev reagent
Nevtralizacija
Animacija nevtralizacije s postopkom titracije med močno kislino in močno bazo. Ekvivalentna točka je obarvana rdeče. Nevtralizacija je reakcija med kislino in bazo.
Poglej Amonijak in Nevtralizacija
Nihonij
Nihonij je sintetični kemični element s simbolom Nh in atomskim številom 113.
Poglej Amonijak in Nihonij
Nitrat
elektrostatskega potenciala na površini nitratnega iona. Območja obarvana rdeče imajo nižji naboj kot tista področja, ki so obarvana rumeno. Kisikovi atomi nosijo večino negativnega naboja. Struktura in vezi nitratnega iona. Vezi N-O so po moči in dolžini vmes med enojno in dvojno vezjo.
Poglej Amonijak in Nitrat
Nitrifikacija
Nitrifikacija je biološka oksidacija amonijaka (NH3) s kisikom v dušikovo kislino ali nitrate (NO3).
Poglej Amonijak in Nitrifikacija
Nitrit
Nitrit je anion, sestavljen iz enega atoma dušika (N) in dveh negativno nabitih atomov kisika (O).
Poglej Amonijak in Nitrit
Nobelova nagrada za kemijo
Nobelova nagrada za kemijo je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v kemiji.
Poglej Amonijak in Nobelova nagrada za kemijo
Nodul
Nodul je majhna kroglasta tvorba, ki se razvije na rastlinskih koreninah ali steblih.
Poglej Amonijak in Nodul
Oaza Siva
Oaza Siva Oaza Siva (arabsk واحة سيوة Wāḥat Sīwah, iz berberščine Siwa; zaščitnik sonca bog Amon-Ra) je oaza v Egiptu, ki leži med Katarsko depresijo in egiptovskim Peščenim morjem v Libijski puščavi, skoraj 50 km vzhodno od libijske meje in 560 km od Kaira.
Poglej Amonijak in Oaza Siva
Obliterantni bronhiolitis
Obliterantni (tudi obliteracijski ali obliterativni) bronhiolitis ali bronhiolitis obliterans (BO) je vrsta bronhiolitisa (vnetja bronhiolusov oziroma sapničic, najožjih cevk v pljučih).
Poglej Amonijak in Obliterantni bronhiolitis
Okoljska bolezen
Okóljske bolézni so vse tiste bolezni, ki jih povzročajo okoljski dejavniki, in ne tiste, ki se prenašajo gensko ali z okužbo.
Poglej Amonijak in Okoljska bolezen
Onesnaženje
Onesnaženje, onesnaževanje ali kontaminacija je prisotnost nezaželene snovi ali delcev v drugi snovi.
Poglej Amonijak in Onesnaženje
Ornitofilija
Ornitofilija (manj ustrezno ornitogamija) je botanični izraz, ki se uporablja za tip opraševanja, pri katerem pelod prenašajo ptiči.
Poglej Amonijak in Ornitofilija
Ozon
Ozon (O3, IUPAC: trikisik) je triatomska molekula, sestavljena iz treh atomov kisika.
Poglej Amonijak in Ozon
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Amonijak in Ozračje
Parhelij
haloja, ki poteka skozi vsako svetlo točko Parhelij ali pasonce (grško: parēlion oz.: pará - blizu + - Sonce) je optični pojav, pri katerem nastanejo svetle točke na nebu, pogosto na haloju (svetlečem obroču okrog Sonca) na vsaki strani (tj. na levi in desni).
Poglej Amonijak in Parhelij
Pektin
Pektin je strukturni heteropolisaharid, v katerem se izmenjujejo odseki galakturonske kisline z ramnozo.
Poglej Amonijak in Pektin
Pentilamin
n-Amilamin je lahka vnetljiva jedka tekočina z vonjem po amoniaku.
Poglej Amonijak in Pentilamin
Pnevmokonioza
Pnevmokonioza je poklicna bolezen pljuč, ki jo povzroča vdihavanje anorganskega ali organskega prahu ali pa dražljivih plinov in posledične reakcije tkiva, navadno v daljšem časovnem obdobju.
Poglej Amonijak in Pnevmokonioza
Podnebne spremembe
Odstopanje temperature površja med letoma 1995 in 2004 od dolgoletnega povprečja med 1940 in 1980.http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id.
Poglej Amonijak in Podnebne spremembe
Polisaharid
Polisaharidi so polimerne strukture ogljikovih hidratov, kjer so posamezne enote (mono- ali disaharidi) povezane z glikozidno vezjo.
Poglej Amonijak in Polisaharid
Prežvekovalec
Prežvekovalci ali ruminanti so rastlinojedi (herbivorni) sesalci podreda Ruminantia.
Poglej Amonijak in Prežvekovalec
Protonacija
Protonacija je dodajanje protona (H+) atomu, molekuli ali ionu, s katerim nastane konjugirana kislina.
Poglej Amonijak in Protonacija
Puščanje amonijaka v Sumikimpromu
21.
Poglej Amonijak in Puščanje amonijaka v Sumikimpromu
Recikliranje aluminija
Mednarodni znak za recikliranje Recikliranje aluminija je proces, ki nam omogoča, da odpaden aluminij ponovno uporabimo za izdelavo novih izdelkov.
Poglej Amonijak in Recikliranje aluminija
Redoks reakcija
Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.
Poglej Amonijak in Redoks reakcija
Reducirajoči sladkor
Reducirajoči sladkor je vsak ogljikov hidrat (sladkor), sposoben delovati kot reducent.
Poglej Amonijak in Reducirajoči sladkor
Rentgenij
Rentgenij, tudi Roentgenij ali Röntgenij, je kemični element s simbolom Rg in atomskim številom 111.
Poglej Amonijak in Rentgenij
Respirator
Respirator je naprava, ki ščiti uporabnika pred vdihavanjem škodljivih snovi, kot so prah, hlapi, pare in/ali plini.
Poglej Amonijak in Respirator
Reyev sindrom
Reyev sindrom je redka akutna in včasih smrtna otroška bolezen, ki je posledica noric ali virusne okužbe dihalnih poti, lahko v povezavi z jemanjem acetilsalicilne kisline.
Poglej Amonijak in Reyev sindrom
Rjukan
Pogled na središče mesta Rjukan Rjukan, mesto in upravno središče občine Tinn v administrativni regiji Telemark na Norveškem.
Poglej Amonijak in Rjukan
Rudolf Diesel
Rudolf Christian Karl Diesel, nemški izumitelj in strojni inženir, * 18. marec 1858, Pariz, Francija, † 30. september 1913, na poti s poštno ladjo SS Dresden na progi Antwerpen - Harwich v Rokavskem prelivu.
Poglej Amonijak in Rudolf Diesel
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Amonijak in Saturn
Seznam ekoloških vsebin
Seznam ekoloških vsebin.
Poglej Amonijak in Seznam ekoloških vsebin
Seznam kemičnih spojin
Seznam kemijskih spojin obsega najpogostejše spojine v kemiji.
Poglej Amonijak in Seznam kemičnih spojin
Seznam kemijskih vsebin
Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Amonijak in Seznam kemijskih vsebin
Seznam medicinskih vsebin
Seznam medicinskih vsebin.
Poglej Amonijak in Seznam medicinskih vsebin
Sofion
Sofion je italijansko poimenovanje za nekatere vulkanske odprtine, v katerih izvira vodna para z več kot 200 °C, običajno pa para vsebuje tudi vodikov sulfid in ogljikovi dioksid, amonijak, močvirski plin in borovo kislino.
Poglej Amonijak in Sofion
Soja
Soja (latinsko ime Glycine max) je stročnica, ki izvira iz vzhodne Azije in se vzgaja zaradi užitnega semena z mnogimi uporabami ter visoko hranilno vrednostjo.
Poglej Amonijak in Soja
Sol (kemija)
Sol je ionska spojina med nekovino in kovino.
Poglej Amonijak in Sol (kemija)
Solvayev proces
Solvayev proces za proizvodnjo sode je zgleden primer zaokroženega kemičnega procesa (zeleno.
Poglej Amonijak in Solvayev proces
Specifična toplota
vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.
Poglej Amonijak in Specifična toplota
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Poglej Amonijak in Srebro
Stanko Poniž
Stanko Poniž, slovenski trgovec član organizacije TIGR in partizan, * 13. november 1906, Vipava, † 16. december 1961, Vipava.
Poglej Amonijak in Stanko Poniž
Strige
Strige (znanstveno ime Chilopoda) so razred členonožcev, ki jih natančneje uvrščamo med stonoge in so verjetno najbolj prepoznavni predstavniki stonog.
Poglej Amonijak in Strige
Strup
Strúp je biološko gledano snov, ki zaradi svoje kemijske zgradbe škoduje določenemu biološkemu sistemu.
Poglej Amonijak in Strup
Sublimacija
Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne točke.
Poglej Amonijak in Sublimacija
Surströmming
Zaprta pločevinka Surströmminga Odprta pločevinka Surströmminga Surströmming ali Suströmming je švedska narodna jed, narejena iz baltskega slanika in slanice.
Poglej Amonijak in Surströmming
Temna meglica
Pipa. Temna meglica je vrsta medzveznih oblakov, ki so tako gosti, da zastrejo svetlobo reflekcijske ali emisijske meglice (meglica Konjska glava oziroma zvezd za njimi (meglica Pipa). Vzrok zatemnitve so zrnca medzvezdnega prahu v najhladnejših in najgostejših delih večjih oblakov plina.
Poglej Amonijak in Temna meglica
The Life of Mammals
The Life of Mammals (Življenje sesalcev) je dokumentarna serija o naravi, ki jo je napisal in predstavil David Attenborough, prvič pa so jo v Združenem kraljestvu predvajali 20.
Poglej Amonijak in The Life of Mammals
Tobak
Tobak obsega več kot 70 rastlinskih vrst v rodu Nicotiana družine Solanaceae (razhudnikovke).
Poglej Amonijak in Tobak
Tollensov reagent
Tollensov test za aldehid: levo pozitiven (srebrno zrcalo), desno pa negativen Tollensov reagent je kemijski reagent, ki se uporablja za določanje prisotnosti alifatskih in aromatskih aldehidnih ter α-hidroksiketonskih funkcionalnih skupin.
Poglej Amonijak in Tollensov reagent
Trojna točka
Trójna tóčka je termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri kateri lahko vse tri faze (plinasta, kapljevinasta in trdna) soobstojajo v termodinamskem ravnovesju.
Poglej Amonijak in Trojna točka
Tsimanampetsotsa
Jezero Tsimanampetsotsa (Lac Tsimanampetsotsa) je zmerno alkalno jezero v provinci Toliara, v jugozahodnem delu Madagaskarja.
Poglej Amonijak in Tsimanampetsotsa
Tuf
Finžgarjevi rojstni hiši Túf (latinsko tofus ali tophus) je sprijeta sedimentna kamnina, ki v procesih strjevanja pod velikim pritiskom nastane iz zelo majhnih delcev (pod 2 mm) piroklastičnega materiala.
Poglej Amonijak in Tuf
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Amonijak in Uran (planet)
Urinoterapija
''Urin nekoč'' Urinoterapija je zdravilska metoda zdravljenja z urinom, ki je že dolgo časa prisotno v naravnem zdravilstvu vseh celin.
Poglej Amonijak in Urinoterapija
Vampirski ligenj
Vampirski ligenj (znanstveno ime Vampyroteuthis infernalis) je majhen globokomorski glavonožec, ki prebiva v zmerno toplih in tropskih predelih.
Poglej Amonijak in Vampirski ligenj
Vegetarijanstvo
Vegetarijánstvo je način življenja, pri katerem človek ne je mesa in se izogiba izdelkom živalskega izvora, kot so usnje, krzno, svila itd.
Poglej Amonijak in Vegetarijanstvo
Vesto Melvin Slipher
Vesto Melvin Slipher, ameriški astronom, * 11. november 1875, Mulberry, Indiana, ZDA, † 8. november 1969, Flagstaff, Arizona, ZDA.
Poglej Amonijak in Vesto Melvin Slipher
Vikingskipet
Vikingskipet (Vikinška ladja), uradno znana kot olimpijska dvorana Hamar (Hamar olympiahall), je zaprto večnamensko športno in prireditveno prizorišče v Hamarju na Norveškem.
Poglej Amonijak in Vikingskipet
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Amonijak in Voda
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Amonijak in Vodik
Vodikov fluorid
Vodikov fluorid je spojina vodika in fluora s kemijsko formulo HF.
Poglej Amonijak in Vodikov fluorid
Vodikov sulfid
Vodikov sulfid je kemijska spojina s formulo H2S.
Poglej Amonijak in Vodikov sulfid
Vodikova vez
vodnih molekulah Vodikova vez je šibka kemijska vez, ki nastane v nekaterih spojinah, ki vsebujejo vodik, vezan na elektronegativen atom (O-H ali N-H skupino).
Poglej Amonijak in Vodikova vez
Vodikove anorganske spojine
Vodik je nekovina, pri kateri obstaja ogromno anorganskih spojin.
Poglej Amonijak in Vodikove anorganske spojine
Vodni top
Vodni top je naprava, ki pod pritiskom »izstreljuje« močan curek vode.
Poglej Amonijak in Vodni top
Vonj
Vonj je lastnost v zraku razpršenih delcev snovi, ki jo živali zaznavajo s specializiranimi čutnicami - kemoreceptorji v čutilih za voh.
Poglej Amonijak in Vonj
Vpliv kajenja tobaka na zdravje
Cigareta je najpogostejša metoda vdihavanja tobačnega dima. Že dolgo časa so znane škodljive posledice kajenja tobaka za zdravje.
Poglej Amonijak in Vpliv kajenja tobaka na zdravje
Wöhlerjeva sinteza
Wöhlerjeva sinteza je pretvorba amonijevega cianata v sečnino.
Poglej Amonijak in Wöhlerjeva sinteza
Wilhelm Ostwald
Wilhelm Ostwald, nemški kemik in filozof, * 2. september 1853, Riga, Ruski imperij (sedaj Latvija), † 4. april 1932 Leipzig, Nemčija.
Poglej Amonijak in Wilhelm Ostwald
Zastrupitev z gobami
Zastrupitev z gobami ali micetizem se nanaša na škodljive učinke zaradi zaužitja strupenih gob.
Poglej Amonijak in Zastrupitev z gobami
Zlatotopka
Zlatotopka (dobesedno »kraljeva voda«) je zmes koncentrirane dušikove(V) kisline (HNO3) in klorovodikove kisline (HCl) v prostorninskem razmerju 1: 3.
Poglej Amonijak in Zlatotopka
Znojenje
Obrazni znoj pri dečku. Znojenje (potenje ali transpiracija), je proizvodnja tekočin, ki jih izločajo žleze znojnice v koži sesalcev.
Poglej Amonijak in Znojenje
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Poglej Amonijak in Zrak
2,4-dinitrofenol
2,4-Dinitrofenol ali DNP je zelo strupeni sintetičen derivat fenola, ki deluje kot odklopnik oksidativne fosforilacije v mitohondrijih, zaradi česar se porabljajo rezervne snovi in se sprošča toplota.
Poglej Amonijak in 2,4-dinitrofenol
Prav tako znan kot Amoniak, NH3.
, Carl Bosch, Celuloza, Ciklus sečnine, Cinkov klorid, Claude Louis Berthollet, Clausov proces, Davek na urin, Dekompozicija, Denitrifikacijske bakterije, Diazonijeva sol, Diboran, Dielektričnost, Dihalni test s sečnino, Dražljiva snov, Dušična bakterija, Dušik, Dušikov dioksid, Dušikov trijodid, Dušikov triklorid, Dušikova kislina, Dušikove anorganske spojine, Einsteinov hladilni stroj, Eksplozija, Eksplozija v Oppauu, Električni dipolni moment, Fosfin, Fosforjev pentoksid, Freon, Friedrich Bergius, Fritz Haber, Galun, Gerard Peter Kuiper, Glicin, Glifosat, Glutaminska kislina, Gostota zraka, Gvano, Haber-Boschev proces, Henryjev zakon, Heterocista, Hidrazin, Hidroksilamin, Histidin, Hitrost zvoka, Hladilni stroj, Imid, Indijska umetnost, Inertni plin, Islandija, Izločanje, Jesse Gelsinger, Jetra, Jetrna encefalopatija, Jod, Jupiter, Kalcijev karbid, Kalijev acetat, Kalijev galun, Kalijev jodid, Kalijev nitrat, Karbonat, Karmin, Kemijska kinetika, Kemijska reakcija, Kemolitotrof, Keton, Kisli dež, Kislina, Kokain, Komarji, Komet, Kompost, Kositrov(II) oksid, Kriovulkan, Kritična točka, Kroženje dušika, Kurilna vrednost, Kuvajt, Le Chatelierovo načelo, Lewisova teorija kislin in baz, Ligand (koordinacijska kemija), Litijev hidrid, Louis Nicolas Vauquelin, Magnezijev oksid, Mars Express, Medenjaki, Metilamin, Miller–Ureyev poskus, Mokra kemija, Molekularna geometrija, Molekularni oblak, Molekulski kristal, Morfolin, Morski prašiček, Moskovij, Mostovni ligand, Naftalen, Naravni park Biancane, Toskana, Naseljivi planet, Natrijev fluorid, Natrijev fluoroacetat, Natrijev karbonat, Natrijev sulfid, Neomicin, Neptun, Nesslerjev reagent, Nevtralizacija, Nihonij, Nitrat, Nitrifikacija, Nitrit, Nobelova nagrada za kemijo, Nodul, Oaza Siva, Obliterantni bronhiolitis, Okoljska bolezen, Onesnaženje, Ornitofilija, Ozon, Ozračje, Parhelij, Pektin, Pentilamin, Pnevmokonioza, Podnebne spremembe, Polisaharid, Prežvekovalec, Protonacija, Puščanje amonijaka v Sumikimpromu, Recikliranje aluminija, Redoks reakcija, Reducirajoči sladkor, Rentgenij, Respirator, Reyev sindrom, Rjukan, Rudolf Diesel, Saturn, Seznam ekoloških vsebin, Seznam kemičnih spojin, Seznam kemijskih vsebin, Seznam medicinskih vsebin, Sofion, Soja, Sol (kemija), Solvayev proces, Specifična toplota, Srebro, Stanko Poniž, Strige, Strup, Sublimacija, Surströmming, Temna meglica, The Life of Mammals, Tobak, Tollensov reagent, Trojna točka, Tsimanampetsotsa, Tuf, Uran (planet), Urinoterapija, Vampirski ligenj, Vegetarijanstvo, Vesto Melvin Slipher, Vikingskipet, Voda, Vodik, Vodikov fluorid, Vodikov sulfid, Vodikova vez, Vodikove anorganske spojine, Vodni top, Vonj, Vpliv kajenja tobaka na zdravje, Wöhlerjeva sinteza, Wilhelm Ostwald, Zastrupitev z gobami, Zlatotopka, Znojenje, Zrak, 2,4-dinitrofenol.