Kazalo
37 odnosi: Alemani, Antoninska kuga, Argenteus, Atanarik, Avrelij Viktor, Batavija (regija), Dnester, Domesticus, Ermanarik, Fritigern, Goti, Habur, Hioniti, II. legija Armeniaca, II. legija Flavia Virtutis, Izavrija, Jovijan, Jutungi, Kelti, Korduena, Kostoboki, Kušansko cesarstvo, Memfis, Egipt, Miliana, Pakor II., Potres na Kreti (365), Rikomer, Salijski Franki, Saraceni, Sirmij, Tavri, Tervingi, Valens, Vardan I., Vizigoti, Zenobija, Zgodovina Rimskega cesarstva.
Alemani
Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.
Poglej Amijan Marcelin in Alemani
Antoninska kuga
Antoninska kuga leta 165-180, znana tudi galenska kuga po zdravniku Galenu, ki jo je opisal, je bila pandemija črnih koz ali ošpic, ki je izbruhnila v Rimskem cesarstvu po vrnitvi vojakov s pohoda na Bližnjem vzhodu.
Poglej Amijan Marcelin in Antoninska kuga
Argenteus
Argenteus Konstancija Klora; masa: 3,36 g Argenteus (slovensko srebrnik), je bil srebrn kovanec Rimskega cesarstva, ki so ga kovali od Dioklecijanove denarne reforme leta 294 do leta 320, ko ga je cesar Konstantin zamenjal s srebrno silikvo.
Poglej Amijan Marcelin in Argenteus
Atanarik
Atanarik (gotsko Aþanareiks, domnevno iz aþni - leto in reiks – kralj, latinsko), kralj več vej Gotov Tervingov (Vizigotov), ki je vladal od leta 369 do 381, † 381.
Poglej Amijan Marcelin in Atanarik
Avrelij Viktor
Sekst Avrelij Viktor (latinsko) je bil zgodovinar in politik Rimskega cesarstva, * okoli 320, † okoli 390.
Poglej Amijan Marcelin in Avrelij Viktor
Batavija (regija)
Spodnjo Batavijo (''Neder Betvwe'') in Tielerwaardom (''Tyelerwaerd'') Regijska zastava Batavije Batavija je zgodovinska in geografska regija na Nizozemskem, ki je tvorila velike rodovitne otoke v delti rek, ki jo tvorita reki Ren (nizozemsko Rijn) in Meuse (nizozemsko Maas).
Poglej Amijan Marcelin in Batavija (regija)
Dnester
Dnester (ukrajinsko Дністе́р, romunsko Nistru, grško,Strabon, Geografija, ii. včasih tudi, latinsko ali) je reka v vzhodni Evropi.
Poglej Amijan Marcelin in Dnester
Domesticus
Notitii Dignitatum'': ščita in kodicila položajev Domesticus je bil član protectores domestici, elitne garde v poznorimski armadi.
Poglej Amijan Marcelin in Domesticus
Ermanarik
Ermanarik (gotsko *Aírmanareiks, latinsko Ermanaricus ali Hermanaricus) je bil kralj Grevtungov, ki je pred invazijo Hunov vladal v velikem delu Ojuma in delu Skitije, takrat naseljene z Goti, * okoli 291, † okoli 376.
Poglej Amijan Marcelin in Ermanarik
Fritigern
Fritigern (okoli 370-ih) je bil tervinški gotski poglavar, čigar odločilna zmaga pri Adrianoplu med gotsko vojno (376–382) je prinesla ugodne pogoje za Gote, ko je bil leta 382 sklenjen mir z Gracijanom in Teodozijem I.
Poglej Amijan Marcelin in Fritigern
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Amijan Marcelin in Goti
Habur
Habur je največji pritok Evfrata v Siriji.
Poglej Amijan Marcelin in Habur
Hioniti
Azija leta 400 Hioniti (srednje perzijsko Xijōn ali Hijōn, avestansko Xiiaona, sogdijsko xwn, pahlavi Xyon) so bili nomadsko ljudstvo v srednjeazijskih regijah Transoksanije in Baktrije.
Poglej Amijan Marcelin in Hioniti
II. legija Armeniaca
Druga armenska legija (latinsko Legio II Armeniaca), legija poznega Rimskega cesarstva.
Poglej Amijan Marcelin in II. legija Armeniaca
II. legija Flavia Virtutis
II.
Poglej Amijan Marcelin in II. legija Flavia Virtutis
Izavrija
Lokacija Izavrije v Mali Aziji Izavrija (antično grško, latinsko Isauria) je bila v antiki divja in geografsko izolirana gorata pokrajina v celinskem delu južne Male Azije na severnih obronkih Taurusa.
Poglej Amijan Marcelin in Izavrija
Jovijan
Jovijan (latinsko grško Ἰοβιανός) je bil leta 363-364 cesar Rimskega cesarstva, * 331, † 17. februar 364.
Poglej Amijan Marcelin in Jovijan
Jutungi
Spominski kamen iz Augsburga Jutungi (alemansko Juthungen, grško Iouthungoi, latinsko Iuthungi) so bili germansko pleme, ki je živelo na ozemlju severno od Donave in Altmühla v sedanji nemški zvezni deželi Bavarski.
Poglej Amijan Marcelin in Jutungi
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Amijan Marcelin in Kelti
Korduena
Korduéna, poznana tudi kot Gorduena, Kordjena, Karduena, Gordjena, Gordjea, Korčajk in Gordjan, (armensko Կորճայք, Κορδουηνη/Kordouēnē, kurdsko Kardox, Hebrejskoקרטיגיני), zgodovinska pokrajina v severni Mezopotamiji v sedanji s Kurdi naseljeni vzhodni Turčiji.
Poglej Amijan Marcelin in Korduena
Kostoboki
Zemljevid Rimske Dakije s Kostoboki na severu Kostoboki (latinsko Costoboci, Costobocae, Castabocae, Coisstoboci, starogrško Κοστωβῶκοι, Κοστουβῶκοι ali ΚοιστοβῶκοιFrazer 1898, str.
Poglej Amijan Marcelin in Kostoboki
Kušansko cesarstvo
Kušansko cesartvo (starogrško, Vasileia Kossanon, baktrijsko Κυϸανο, Kušano, pozni brahmanski sanskrt 16px 12px 14px Ku-ṣā-ṇa, Kuṣāṇa, devangarski sanskrt कुषाण राजवंश, Kuṣāṇa Rājavaṃśa, BHS Guṣāṇa-vaṃśa, partsko 𐭊𐭅𐭔𐭍 𐭇𐭔𐭕𐭓, Kušan-xšaθr, kitajsko 貴霜Rosenfield 1967, str.
Poglej Amijan Marcelin in Kušansko cesarstvo
Memfis, Egipt
Memfis (arabsko منف, Manf, izg., grško, Mémfis) je bil antična prestolnica Aneb-Heča, prvega noma Spodnjega Egipta.
Poglej Amijan Marcelin in Memfis, Egipt
Miliana
Miliana (arabsko مليانة) je mesto v severni alžirski provinci Aïn Defla.
Poglej Amijan Marcelin in Miliana
Pakor II.
Pakor II.
Poglej Amijan Marcelin in Pakor II.
Potres na Kreti (365)
Potres na Kreti leta 365 se je zgodil približno ob sončnem vzhodu 21.
Poglej Amijan Marcelin in Potres na Kreti (365)
Rikomer
Rikomer ali Flavius Richomeres, rimski politik in vojaška osebnost frankovskega rodu, * 4.
Poglej Amijan Marcelin in Rikomer
Salijski Franki
Some, kamor so prišli okoli leta 460 Naselitveni prostor Frankov v Toksandriji, kamor so se preselili potem, ko jim je cesar Julij Odpadnik priznal položaj ''dediticii'' Salijski Franki ali Salijci (latinsko, grško Salioi) so bili zahodna podskupina zgodnjih Frankov, ki so se v zgodovinskih zapisih prvič pojavili v 3.
Poglej Amijan Marcelin in Salijski Franki
Saraceni
Saraceni (grško: Σαρακηυοί, latinsko: Saraceni) so v srednjem veku imenovali vse Arabce oziroma pripadnike islamske veroizpovedi.
Poglej Amijan Marcelin in Saraceni
Sirmij
Sirmij (latinsko Sirmium) je bilo mesto v rimski provinci Panoniji ob reki Savi na mestu današnje Sremske Mitrovice v Republiki Srbiji.
Poglej Amijan Marcelin in Sirmij
Tavri
Rimskega cesarstva pod Hadrijanom (vladal 117-138 n. št.), na katerem je domovina Tavrov (polotok Krim) označena kot Hersonska Tavrika Tavri (starogrško Ταῦροι, Tauroi) so bili staroveško ljudstvo, v 1.
Poglej Amijan Marcelin in Tavri
Tervingi
Rimsko cesarstvo Tervingi so bili gotsko ljudstvo, ki je v 3.
Poglej Amijan Marcelin in Tervingi
Valens
Valens (grško Ουάλης, latinsko) je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 364 do 378, * 328, Cibalae, Panonija, 9. avgust 378, Odrin, Trakija.
Poglej Amijan Marcelin in Valens
Vardan I.
Vardan I. Partski (perzijsko وردان يکم), kralj Partskega cesarstva, ki je vladal približno od leta 40 do 45 n. št.,J.
Poglej Amijan Marcelin in Vardan I.
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Poglej Amijan Marcelin in Vizigoti
Zenobija
Septimija Zenobija (palmirsko 𐡡𐡶𐡦𐡡𐡩, Btzby/Bat-Zabbai) je bila kraljica Palmirskega cesarstva v Siriji, ki je vladala v 3.
Poglej Amijan Marcelin in Zenobija
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Amijan Marcelin in Zgodovina Rimskega cesarstva