Kazalo
19 odnosi: Aluminat, Aluminijev hidroksid, Aluminijev oksid, Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz, Deprotonacija, Germanijev(II) oksid, Glicin, Indij, Kositer, Kositrov dioksid, Kositrov(II) oksid, Natrijev hidroksid, Nihonij, Oksid, Periodni sistem elementov, Svinčev(II) oksid, Svinčev(IV) oksid, Svinec, Voda.
Aluminat
Tetrahidroksoaluminatni ion Aluminat je spojina, ki vsebuje aluminijev oksoanion.
Poglej Amfoternost in Aluminat
Aluminijev hidroksid
Aluminijev hidroksid, tudi aluminijev hidrat ali trihidrat (Al2O3•3H2O), je aluminijeva spojina s kemijsko formulo Al(OH)3.
Poglej Amfoternost in Aluminijev hidroksid
Aluminijev oksid
Aluminijev oksid, aluminijev(III) oksid ali glinica je anorganska spojina s kemijsko formulo Al2O3.
Poglej Amfoternost in Aluminijev oksid
Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz
Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz je teorija, ki sta jo leta 1923 neodvisno eden od drugega predlagala danski fizikalni kemik Johannes Nicolaus Brönsted in angleški fizikalni kemik Thomas Martin Lowry.
Poglej Amfoternost in Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz
Deprotonacija
vode Deprotonacija je odcepitev protona (vodikovega kationa H+) iz Brønsted–Lowryjeve kisline v kislo-bazični reakciji, pri čemer nastane konjugirana baza te kisline.
Poglej Amfoternost in Deprotonacija
Germanijev(II) oksid
Germanijev(II) oksid je anorganska spojina s kemijsko formulo GeO.
Poglej Amfoternost in Germanijev(II) oksid
Glicin
Glicin (skrajšano Gly ali G), je najmanjša od 20 aminokislin, ki jih je običajno srečati v beljakovinah; glicin je tudi najmanjša možna amino kislina - namesto stranske verige kot pri drugih amino kislinah je v glicinu najti en sam vodik.
Poglej Amfoternost in Glicin
Indij
Indij je kemični element s simbolom In in atomskim številom 49.
Poglej Amfoternost in Indij
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Poglej Amfoternost in Kositer
Kositrov dioksid
Kositrov dioksid, kositrov(IV) oksid ali staní oksid je anorganska spojina s formulo SnO2.
Poglej Amfoternost in Kositrov dioksid
Kositrov(II) oksid
Kositrov(II) oksid, kositrov monoksid ali stano oksid je kositrova anorganska spojina s formulo SnO.
Poglej Amfoternost in Kositrov(II) oksid
Natrijev hidroksid
Natrijev hidroksid, znan tudi kot lužni kamen in kavstična soda,.
Poglej Amfoternost in Natrijev hidroksid
Nihonij
Nihonij je sintetični kemični element s simbolom Nh in atomskim številom 113.
Poglej Amfoternost in Nihonij
Oksid
Bakrov(II) oxid Svinčev/II,III) oksid (minij) Silicijev(IV) oskid (kamena strela) Aluminijev(III) oksid (korund in safir) Dušikovi oksidi so strupen rjav plin '''Zarjavel vijak'''Oksidi, na primer železov(III) oksid ali rja, ki je sestavljena iz hidratiziranih železovih(III) oksidov Fe2O3•nH2O in železovih(III) oksidov hidroksidov (FeO(OH) in Fe(OH)3), so nastali s spajanjem kisika z drugimi elementi.
Poglej Amfoternost in Oksid
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Poglej Amfoternost in Periodni sistem elementov
Svinčev(II) oksid
Svinčev(II) oksid, svinčev oksid ali svinčev monoksid je anorganska spojina s formulo PbO.
Poglej Amfoternost in Svinčev(II) oksid
Svinčev(IV) oksid
Svinčev(IV) oksid ali svinčev dioksid je anorganska spojina s formulo PbO2.
Poglej Amfoternost in Svinčev(IV) oksid
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Amfoternost in Svinec
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Amfoternost in Voda