Hitreje kot brskalnik!
54 odnosi: Ašur-nadin-ahe II., Ašur-ubalit I., Abdi-Aširta, Alasija, Amarnsko obdobje, Amki, Artatama I., Arvad, Arzava, Aziru, Šerdeni, Šupiluliuma I., Šuttarna II., Bejrut, Beka (dolina), Biblos, Bitka pri Kadešu, Danajci, Ehnaton, Enkomi, Gezer, Hazor, Hetitska besedila, Hurijščina, Huriti, Kadašman-Enlil I., Kadeš, Kanaan, Kasiti, Kaski, Klinopis, Kraljeva nekropola, Biblos, Kratka kronologija, Kurigalzu I., Ljudstva z morja, Lugal, Megido, Memfis, Egipt, Mitani, Mizraim, Nija, Nuhaše, Petra (Jordanija), Rib-Hadda, Seti I., Seznam babilonskih kraljev, Seznam hetitskih kraljev, Staro asirsko cesarstvo, Sumur, Tell Kazel, ..., Tjaru, Tunip, Tutmoz IV., Ur (klinopis). Razširi indeks (4 več) »
Ašur-nadin-ahe II.
Ašur-nadin-ahe II. (akadsko Aššur-nādin-ahhē II) je bil kralj Asirije, ki je vladal od 1393 do 1383 pr.
Novo!!: Amarnska pisma in Ašur-nadin-ahe II. · Poglej več »
Ašur-ubalit I.
Ašur-ubalit I. (akadsko Aššur-uballit, Ašur, ostani živ) je bil prvi kralj Srednjega asirskega kraljestva (1365 pr. n. št.-1350 pr. n. št.), ki je vladal od 1365 pr.
Novo!!: Amarnska pisma in Ašur-ubalit I. · Poglej več »
Abdi-Aširta
300px Abdi-Aširta je bil vladar kraljestva Amurru, ki je vladal v 14.
Novo!!: Amarnska pisma in Abdi-Aširta · Poglej več »
Alasija
Bližnji vzhod v amarnskem obdobju (14. stoletje pr. n. št.) Alasija ali Alašija je bila v srednji in pozni bronasti dobi država nekje v vzhodnem Sredozemlju.
Novo!!: Amarnska pisma in Alasija · Poglej več »
Amarnsko obdobje
Amarni, po kateri je obdobje dobilo ime Amarnsko obdobje je bilo obdobje egipčanske zgodovine v drugi polovici Osemnajste dinastije, ko je bila faraonova rezidenca preseljena v Ahetaton (slovensko Atonovo obzorje), sedanjo Amarno.
Novo!!: Amarnska pisma in Amarnsko obdobje · Poglej več »
Amki
Amki, tudi Amku, Amka in Amk, je bila pokrajina v sedanjem vzhodnem Libanonu, ki se približno ujema z dolino Beka.
Novo!!: Amarnska pisma in Amki · Poglej več »
Artatama I.
Artatama I. (sanskrt Ṛta-dhaman, Njegov dom je Rta) je bil kralj huritskega kraljestva Mitani ki je vladal v poznem 15.
Novo!!: Amarnska pisma in Artatama I. · Poglej več »
Arvad
Arvad (arabsko أرواد), v preteklosti znan kot Arados (grško), Arpad, Arfad in Antiohija v Pieriji (grško), imenovan tudi Otok Ruad, je edini naseljen otok v Siriji.
Novo!!: Amarnska pisma in Arvad · Poglej več »
Arzava
Kralj Mire Tarkasnava okoli leta 1350 pr. n. št. Arzava je bila regija in politična entiteta (kraljestvo ali zveza lokalnih državic) v zahodni Anatoliji v drugi polovici 2.
Novo!!: Amarnska pisma in Arzava · Poglej več »
Aziru
Amarnsko pismo Aziruja faraonu (EA 161: ''Odsotnost pojasnjena''), Britanski muzej, LondonMoran (1970): ''The Amarna Letters'', EA 161, "An absence explained,'' str. 247-248. Aziru je bil kanaanski vladar Amurruja, sodobnega Libanona, ki je vladal v 14.
Novo!!: Amarnska pisma in Aziru · Poglej več »
Šerdeni
Šerdeni v bitki, slika v templju Medinet Habu Šerdeni (egipčansko šrdn, šꜣrdꜣnꜣ ali šꜣrdynꜣ, ugaritsko šrdnn(m) in trtn(m), morda akadsko še–er–ta–an–nu) so bili ena od več skupin Ljudstev z morja z vzhodnega Sredozemlja, ki se pojavljajo v egipčanskih in ugaritskih zgodovinskih in ikonografskih zapisih iz 2.
Novo!!: Amarnska pisma in Šerdeni · Poglej več »
Šupiluliuma I.
Šupiluliuma I. je bil kralj Hetitskega kraljestva, ki je vladal okoli 1344-1322 pr.
Novo!!: Amarnska pisma in Šupiluliuma I. · Poglej več »
Šuttarna II.
Šuttarna II. je bil kralj huritskega Mitanskega kraljestva, ki je vladal v zgodnjem 14.
Novo!!: Amarnska pisma in Šuttarna II. · Poglej več »
Bejrut
Golobje skale, ''Raouché'', zahodno od mestnega polotoka Stavba libanonskega parlamenta na trgu Zvezda Promenada ob severni obali polotoka, znana kot ''Corniche'' Bêjrut je glavno mesto in obenem največje mesto v Libanonu.
Novo!!: Amarnska pisma in Bejrut · Poglej več »
Beka (dolina)
Dolina Beka (وادي البقاع,, libanonska arabščina)) tudi Beqaa, Beqā in v klasični antiki znana kot Coele-Syria, je rodovitna dolina v vzhodnem Libanonu. Je najpomembnejša libanonska kmetijska regija. Beka leži približno 30 km vzhodno od Bejruta. Dolina je med Libanonskim gorovjem na zahodu in Antilibanonom na vzhodu. Je severno nadaljevanje Jordanske riftne doline in s tem del Velike riftne doline, ki se razteza od Sirije do Rdečega morja. Dolina Beka je dolga 120 kilometrov in široka v povprečju 16 kilometrov. Ima sredozemsko podnebje z mokrimi, pogosto snežnimi zimami in suhimi, toplimi poletji. Regija prejme omejeno količino padavin, zlasti na severu, ker Libanonsko gorovje ustvarja padavinsko senco, ki blokira padavine, ki prihajajo z morja. Severni del ima povprečno letno količino padavin 230 milimetrov, v primerjavi s 610 milimetri v osrednji dolini. Kljub temu dve reki izvirata v dolini: Oront (Asi), ki teče proti severu v Sirijo in Turčijo, in Litani, ki teče proti jugu in nato proti zahodu do Sredozemskega morja. Od 1. stoletja pred našim štetjem, ko je bila regija del Rimskega cesarstva, je dolina Beka služila kot vir žita za rimske province Levant. Danes dolina predstavlja 40 odstotkov libanonske obdelovalne zemlje. Severni konec doline z redkimi padavinami in manj rodovitno prstjo se uporablja predvsem kot pašnik za pastirske nomade. Dlje proti jugu rodovitnejša tla podpirajo pridelke pšenice, koruze, bombaža in zelenjave, z vinogradi in sadovnjaki v središču Zahlé. V dolini pridelujejo tudi hašiš in gojijo vrtni mak (Papaver somniferum), ki se izvaža kot del nezakonite trgovine z mamili. Od leta 1957 je projekt hidroelektrarne Litani, vrsta kanalov in jez, ki so ob jezeru Qaraoun na južnem koncu doline, izboljšal namakanje kmetij v dolini Beka.
Novo!!: Amarnska pisma in Beka (dolina) · Poglej več »
Biblos
Biblos je mesto v Libanonu ob obali Sredozemskega morja, ki leži približno 40 km severno od Bejruta.
Novo!!: Amarnska pisma in Biblos · Poglej več »
Bitka pri Kadešu
Bitka pri Kadešu med Novim egipčanskim kraljestvom faraona Ramzesa II. in Hetitskim cesarstvom kralja Muvatalija II. je potekala pri mestu Kadeš ob Orontu, malo gorvodno od sodobnega jezera Homs na meji med Libanonom in Sirijo.
Novo!!: Amarnska pisma in Bitka pri Kadešu · Poglej več »
Danajci
Denjeni/Danajci so bili domnevno eno od Ljudstev z morja.
Novo!!: Amarnska pisma in Danajci · Poglej več »
Ehnaton
Ehnaton (On, ki služi Atonu), prva štiri leta vladanja Amenhotep IV. (Amon je zadovoljen), helenizirano v Amenofis IV., je bil staroegipčanski faraon iz Osemnajste dinastije, ki je vladal 17 let, * ni znano, † verjetno 1335 pr. n. št. Slaven je predvsem zato, ker je opustil tradicionalno egipčansko mnogoboštvo in uvedel čaščenje, osredotočeno na Atona, ki je včasih označeno kot monolatristično, henoteistično ali celo kvazi-monoteistično.
Novo!!: Amarnska pisma in Ehnaton · Poglej več »
Enkomi
Enkomi (grško, Enkomi, turško Tuzla) je vas pri Famagusti na otoku Cipru.
Novo!!: Amarnska pisma in Enkomi · Poglej več »
Gezer
Gezer, Tel Gezer ali Tell el-Džezer (hebrejsko גֶּזֶר, Gezer) je arheološko najdišče ob vznožju Judejskih gora na meji pokrajine Shfela približno na sredini med Jeruzalemom in Tel Avivom.
Novo!!: Amarnska pisma in Gezer · Poglej več »
Hazor
Tel Hazor (hebrejsko תל חצור), tudi Hacor (חצור) in Tell el-Qedah (arabsko تل القضاه), je arheološki tel (grič) na mestu starodavnega Hazorja v južnem delu doline Hula v Gornji Galileji, Izrael, severno od Galilejskega jezera.
Novo!!: Amarnska pisma in Hazor · Poglej več »
Hetitska besedila
Istanbulskem arheološkem muzeju, je domnevno najstarejši pisni mednarodni sporazum Hetitska besedila (Catalogue des Textes Hittites, od leta 1971 CTH) je korpus besedil, pisanih v hetitskem jeziku.
Novo!!: Amarnska pisma in Hetitska besedila · Poglej več »
Hurijščina
Hurijščina ali hurítščina je izumrli huro-urartski jezik.
Novo!!: Amarnska pisma in Hurijščina · Poglej več »
Huriti
Huriti (klinopisno 𒄷𒌨𒊑, Ḫu-ur-ri) so bili ljudstvo bronaste dobe na Bližnjem vzhodu.
Novo!!: Amarnska pisma in Huriti · Poglej več »
Kadašman-Enlil I.
Kadašman-Enlil I., na izvinih napisih mka-dáš-man-dEN.LÍL, je bil kasitski kralj Babilonije, ki je vladal okoli 1374 pr.
Novo!!: Amarnska pisma in Kadašman-Enlil I. · Poglej več »
Kadeš
Kadeš je bil starodavno mesto v Levantu blizu prehodne plitvine na reki Oront.
Novo!!: Amarnska pisma in Kadeš · Poglej več »
Kanaan
Kanaan (severozahodno semitsko knaʿn, feničansko 𐤊𐤍𐤏𐤍 Kana‘n, hebrejsko כְּנָעַן, Kənā‘an) je bila semitsko govoreča regija na staroveškem Bližnjem vzhodu v poznem 2.
Novo!!: Amarnska pisma in Kanaan · Poglej več »
Kasiti
Kasiti so bili starodavno bližnjevzhodno ljudstvo, ki je po propadu Starobabilonskega cesarstva vladalo v Babiloniji od približno 1531 do 1155 pr.
Novo!!: Amarnska pisma in Kasiti · Poglej več »
Kaski
Staroveška Anatolija Kaski, tudi Kaški, Kaskijci in Kasgaji, so bili v bronasti dobi ohlapna plemenska zveza neindoevropskih ljudstev, ki so govorili neklasificiran kaški jezik.
Novo!!: Amarnska pisma in Kaski · Poglej več »
Klinopis
Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.
Novo!!: Amarnska pisma in Klinopis · Poglej več »
Kraljeva nekropola, Biblos
Kraljeva nekropola v Biblosu je skupina devetih bronastodobnih podzemnih jaškov in grobnic, v katerih so shranjeni sarkofagi več kraljev mesta.
Novo!!: Amarnska pisma in Kraljeva nekropola, Biblos · Poglej več »
Kratka kronologija
Kratka kronologija je ena od kronologij bližnjevzhodne bronaste in zgodnje železne dobe, v kateri sta fiksna datuma vladavina Hamurabija (1728-1686 pr. n. št.) in opustošenje Babilona leta 1531 pr.
Novo!!: Amarnska pisma in Kratka kronologija · Poglej več »
Kurigalzu I.
Kurigalzu I. (klinopisno ku-ri-gal-zu)J.A. Brinkman (1976): Materials for the Study of Kassite History (PDF), Oriental Institute of the University of Chicago, str.
Novo!!: Amarnska pisma in Kurigalzu I. · Poglej več »
Ljudstva z morja
Prizor s severnega zidu templja v Medinet Habuju se pogosto omenja kot prizor s pohoda Egipčanov proti ljudstvom z morja, ki je postal znan kot bitka v Nilovi delti. Sovražniki Egipta v opisu niso imenovani, ampak opisani kot prišleki iz "severnih dežel". Znanstveniki so opazili podobnosti pričesk in orožja vojakov na tem in drugih reliefih, na katerih so napadalci imenovani. Ljudstva z morja so bili konfederacija pomorskih ljudstev, ki so v srednji in pozni bronasti dobi (1200–900 pr. n. št.) napadala Egipt in druge sredozemske regije.
Novo!!: Amarnska pisma in Ljudstva z morja · Poglej več »
Lugal
Detajl s sumerskega kipa kralja Adaba Lugaldaluja, ki je vladal sredi 3. tisočletja pr. n. št., na katerem je sumerski klinopisni znak ''lugal'' Lugal (sumersko LÚ.GAL, veliki mož, novoasirsko LUGAL, lugal) je bil eden od več sumerskih nazivov vladarjev mestnih držav.
Novo!!: Amarnska pisma in Lugal · Poglej več »
Megido
Megido (hebrejsko מגידו, grško Μεγιδδώ, Megiddó, arabsko مجیدو, Tell al-Mutesellim, Guvernerja gomila) je starodavno mesto v svernem Izraelu v bližini kibuca Megido, približno 30 km jugovzhodno od Haife.
Novo!!: Amarnska pisma in Megido · Poglej več »
Memfis, Egipt
Memfis (arabsko منف, Manf, izg., grško, Mémfis) je bil antična prestolnica Aneb-Heča, prvega noma Spodnjega Egipta.
Novo!!: Amarnska pisma in Memfis, Egipt · Poglej več »
Mitani
Mitani (hetitski klinopis Mi-ta-an-ni) ali Hanigalbat (hetitski klinopis Ḫa-ni-gal-bat) v asirskih besedilih ali Naharin v egipčanskih besedilih je bila od leta 1500-1300 pr.
Novo!!: Amarnska pisma in Mitani · Poglej več »
Mizraim
Mizraim (hebrejsko מִצְרַיִם / מִצְרָיִם, sodobno hebrejsko Micrájim, tibersko Miṣrājim/Miṣrájim, arabsko مصر, Miṣr) je hebrejsko in aramejsko ime Egipta.
Novo!!: Amarnska pisma in Mizraim · Poglej več »
Nija
Bližnji vzhod v 15. stoletju pr. n. št. Nija, Nije, Ni (Tutmoz I.), Nii (Amarnska pisma) ali Nihe je bilo staroveško kraljestvo v Siriji ali Severni Siriji.
Novo!!: Amarnska pisma in Nija · Poglej več »
Nuhaše
Staroveški Bližnji vzhod Nuhaše, Nuhaša ali Nuhaš je bila pokrajina v sedanji severozahodni Siriji, ki je cvetela v 2.
Novo!!: Amarnska pisma in Nuhaše · Poglej več »
Petra (Jordanija)
Petra (arabsko البتراء, Al-Batrā, starogrško Πέτρα), prvotno znana kot Raqmu, je zgodovinsko in arheološko najdišče na jugu Jordanije.
Novo!!: Amarnska pisma in Petra (Jordanija) · Poglej več »
Rib-Hadda
Ahajsko-mikenska civilizacija Rib-Hadda, tudi Rib-Addi, Rib-Addu ali Rib-Adda, je bil kralj Biblosa sedi 14.
Novo!!: Amarnska pisma in Rib-Hadda · Poglej več »
Seti I.
Menmaatre Seti I. je bil faraon egipčanskega Novega kraljestva iz 19.
Novo!!: Amarnska pisma in Seti I. · Poglej več »
Seznam babilonskih kraljev
Seznam babilonskih kraljev, vladarjev v sodobnem južnem in osrednjem Iraku, je sestavljen na osnovi tradicionalnih seznamov babilonskih kraljev in sodobnih arheoloških odkritij.
Novo!!: Amarnska pisma in Seznam babilonskih kraljev · Poglej več »
Seznam hetitskih kraljev
Seznam hetitskih kraljev, njihovo zaporedje in datumi so sestavljeni iz fragmentarnih zapisov.
Novo!!: Amarnska pisma in Seznam hetitskih kraljev · Poglej več »
Staro asirsko cesarstvo
Staro asirsko cesarstvo (sumersko-akadski klinopis 𒆳𒀭𒊹𒆠 KUR AN-ŠAR2KI, asirski klinopis 80px mat aš-šurKI, »Država mesta boga Aššurja«, fonetsko tudi 70px mat da-šur) je bilo drugo od štirih obdobij asirske zgodovine.
Novo!!: Amarnska pisma in Staro asirsko cesarstvo · Poglej več »
Sumur
Sumur (biblijsko hebrejsko צְמָרִי, egipčansko Smr, akadsko Sumuru, asirsko Simirra) je bilo feničansko mesto in veliko trgovsko središče v sedanji Siriji.
Novo!!: Amarnska pisma in Sumur · Poglej več »
Tell Kazel
Tell Kazel jo grič ovalne oblike, ob vznožju dolg 350 m in širok 325 m. Na vrhu se zmanjša na približno 200 x 200 m. Grič stoji v sirskem guvernatu Tartus približno 18 km južno od Tartusa.
Novo!!: Amarnska pisma in Tell Kazel · Poglej več »
Tjaru
Tjaru (egipčansko ṯꜣrw, koptsko Ⲥⲉⲗⲏ ali Ⲥⲗⲏ, Selē ali Slē, starogrško, Selē, latinsko Sile ali Sele) je bila staroegipčanska trdnjava na Horovi vojaški cesti, glavni cesti iz Egipta v Kanaan.
Novo!!: Amarnska pisma in Tjaru · Poglej več »
Tunip
Tunip (egipčansko Tenep) je bil v obdobju Amarnskih pisem (1350-1335 pr. n. št.) mestna država v zahodni Siriji.
Novo!!: Amarnska pisma in Tunip · Poglej več »
Tutmoz IV.
Tutmoz IV. (egipčansko /ḏḥwty.ms/ Djehutymes, Tot je rojen), včasih tudi Tutmozis IV., je bil osmi faraon iz Osemnajste egipčanske dinastije, ki je vladal v letih 1401–1391 pr.
Novo!!: Amarnska pisma in Tutmoz IV. · Poglej več »
Ur (klinopis)
Klinopisni znak '''ur''' Znak '''ur''' v besedi Jeruzalem Klinopisni znak ur (20px) je pogosto rabljen znak v Epu o Gilgamešu, Amarnskih pismih in drugih klinopisnih besedilih.
Novo!!: Amarnska pisma in Ur (klinopis) · Poglej več »
