Kazalo
17 odnosi: Aluminij, Aluminijev acetat, Aluminijeve anorganske spojine, Anatomsko-terapevtsko-kemični klasifikacijski sistem, Železov(III) klorid, Friedel-Craftsova reakcija, Gattermannova reakcija, Karbokation, Kislina, Klorove anorganske spojine, Kumenski postopek, Naftalen, Seznam kemičnih spojin, Toluen, Trimetilaluminij, Van 't Hoffov zakon, Zincke-Suhlova reakcija.
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Poglej Aluminijev klorid in Aluminij
Aluminijev acetat
Aluminijev acetat ali aluminijev etanoat, včasih okrajšano na AlAc, je kemijska spojina s formulo C6H9AlO6 ali Al(CH3COO)3.
Poglej Aluminijev klorid in Aluminijev acetat
Aluminijeve anorganske spojine
Aluminij je kovina, ki tvori spojine naštete na spodnjem seznamu.
Poglej Aluminijev klorid in Aluminijeve anorganske spojine
Anatomsko-terapevtsko-kemični klasifikacijski sistem
Anatomsko-terapevtsko-kemični (ATC) klasifikacijski sistem je sistem razvrščanja zdravil, ki ga nadzoruje Sodelujoči center za statistično obdelavo zdravil Svetovne zdravstvene organizacije.
Poglej Aluminijev klorid in Anatomsko-terapevtsko-kemični klasifikacijski sistem
Železov(III) klorid
Železov(III) klorid ali feriklorid je spojina s kemijsko formulo FeCl3. Kristali železovega triklorida so v odbiti svetlobi temno zeleni, v prepuščeni svetlobi pa škrlatno rdeči. Brezvodna spojina je zelo higroskopna in v vlažnem zraku tvori meglo vodikovega klorida. V naravi se pojavlja kot zelo redek mineral molizit in v nekaterih fumarolah.
Poglej Aluminijev klorid in Železov(III) klorid
Friedel-Craftsova reakcija
Friedel–Craftsove reakcije so niz kemijskih reakcij, ki sta jih razvila Charles Friedel in James Mason Crafts leta 1877, v katerih aromatski ogljikovodiki pod katalitskim vplivom ene od Lewisovih kislin, na primer FeCl3, AlCl3, H2SO4, H3PO4, HF ali HgSO4, reagirajo z alkilhalidi, alkoholi, alkeni ali alkini in tvorijo alkilirane aromate.
Poglej Aluminijev klorid in Friedel-Craftsova reakcija
Gattermannova reakcija
Gattermannova reakcija ali Gattermannova sinteza aldehidov je kemijska reakcija, v kateri se aromatske spojine formilirajo z vodikovim cianidom v prisotnosti Friedel-Craftsovega katalizatorja, na primer AlCl3.
Poglej Aluminijev klorid in Gattermannova reakcija
Karbokation
Metenij Metanij Karbokation je ion s pozitivno nabitim ogljikovim atomom.
Poglej Aluminijev klorid in Karbokation
Kislina
Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.
Poglej Aluminijev klorid in Kislina
Klorove anorganske spojine
Klor je halogen in kot vsi halogeni tvori ogromno spojin.
Poglej Aluminijev klorid in Klorove anorganske spojine
Kumenski postopek
Kumenski postopek, kumensko-fenolni postopek ali Hockov postopek je industrijski postopek za sintezo fenola in acetona iz benzena in propena.
Poglej Aluminijev klorid in Kumenski postopek
Naftalen
| Section3.
Poglej Aluminijev klorid in Naftalen
Seznam kemičnih spojin
Seznam kemijskih spojin obsega najpogostejše spojine v kemiji.
Poglej Aluminijev klorid in Seznam kemičnih spojin
Toluen
Toluen je aromatski ogljikovodik s kemijsko formulo C6H5CH3, derivat benzena, v katerem je en vodikov atom zamenjan z metilno skupino –CH3.
Poglej Aluminijev klorid in Toluen
Trimetilaluminij
Trimetilaluminij je organokovinska spojina s formulo Al2(CH3)6 ali skrajšano Al2Me6, (AlMe3)2 ali TMA.
Poglej Aluminijev klorid in Trimetilaluminij
Van 't Hoffov zakon
Van 't Hoffov zakon podaja zvezo med osmotskim tlakom in koncentracijo topljenca pri osmozi, ki velja za razredčene raztopine: Pri tem je \pi\, osmotski tlak, R\, splošna plinska konstanta, T\, absolutna temperatura, c\, pa molarna koncentracija topljenca.
Poglej Aluminijev klorid in Van 't Hoffov zakon
Zincke-Suhlova reakcija
Zincke–Suhlova reakcija je poseben primer Friedel-Craftsove alkilacije, ki sta ga prva opisala nemška kemika Theodor Zincke in R. Suhl leta 1906.