Odpri v Google MapsKazalo
89 odnosi: Altaj, Altajski jeziki, Altajski okraj, Azija, Šindžjang, Šiungnu, Čagataj, Čagatajski kanat, Čebi kan, Čuvaši, Bijsk, Bumin kagan, Džungarija, Dinastija Han, Dristavični spreletavec, Erlik, Evrazija, Evrazijska stepa, Francesco Maria Grimaldi, Geografija Kazahstana, Geografija Kitajske, Geografija Rusije, Gobi, Gorovje, Grifin, Hazari, Hioniti, Huni, Irtiš, Kajdu, Kajra, Kazaška stepa, Kazahstan, Kipčaki, Koridor Heši, Kras v Evropi, Krasnojarsk, Kulug Sibir, Lov z orli, Mali rdečeokec, Močvirski lunj, Modri grašičar, Mongolska planota, Mongolsko cesarstvo, Mumijo, Naravni rezervat Altaj, Naravni rezervat Katun, Narodni park Gobi Gurvansajhan, Ob, Organa, ... Razširi indeks (39 več) »
Altaj
Jezero Kučerla v Altaju. Gora Beluha. Gorovje Altaj je gorovje v Srednji in Vzhodni Aziji, na območju kjer se združijo Rusija, Kitajska, Mongolija in Kazahstan in kjer imata povirja reki Irtiš in Ob.
Poglej Altaj in Altaj
Altajski jeziki
Altajski jeziki so hipotetična družina jezikov, ki se govorijo na širšem evrazijskem prostoru: v Mali Aziji, Zakavkazju, porečju reke Volge, osrednji Aziji, Sibiriji in Mongoliji.
Poglej Altaj in Altajski jeziki
Altajski okraj
Altajski okraj (p) je federalni subjekt Rusije (okraj).
Poglej Altaj in Altajski okraj
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Altaj in Azija
Šindžjang
Šindžjang (شىنجاڭ, SASM/GNC: Šindžjang; p, alternativno latinizirano kot Sinkjang; uradno Ujgurska avtonomna pokrajina Šindžjang (UARŠ)) je avtonomna pokrajina Ljudske republike Kitajske (LRK), ki se nahaja na severozahodnem delu države blizu Srednje Azije.
Poglej Altaj in Šindžjang
Šiungnu
Šiungnu je bila plemenska zveza nomadskih ljudstev, ki so po starodavnih kitajskih virih od 3.
Poglej Altaj in Šiungnu
Čagataj
Čagatajski kanat v poznem 13. stoletju. Čagataj kan (mongolsko Цагадай, Čagadaj, srednje mongolsko ᠴᠠᠭᠠᠲᠠᠶ Čaɣataj, ujgursko چاغاتايخان, Čagataj-Han, kitajsko 察合台, Čágětái, turško Çağatay, perzijsko جغتای, Džogataj) je bil drugi sin mongolskega kana Džingiskana in njegove žene Börte, * 22.
Poglej Altaj in Čagataj
Čagatajski kanat
Čagatajski kanat (mongolsko: Цагадайн улс, turško: Çağatay Hanlığı) je bil mongolski, kasneje jezikovno poturčeni kanat, kateremu je vladal drugi Džingiskanov sin Čagataj kan in njegovi nasledniki.
Poglej Altaj in Čagatajski kanat
Čebi kan
Čebi kan (kitajsko (鼻可汗/车鼻可汗, pinjin chēbí kěhàn, Wade-Giles ch'e-pi k'o-han, rekonstruirano staroturško *Çavïş) z osebnim imenom Ašina Hubo (阿史那斛勃, āshǐnà húbó, a-shih-na hu-po), pono vladarsko ime Jidžučebi kagan (乙注車鼻可汗/乙注车鼻可汗, yǐzhù chēbí kěhàn, i-chu ch'e-pi k'o-han), je bil po propadu Šuejantuoja kandidat za naslov kana Vzhodnega turškega kaganata.
Poglej Altaj in Čebi kan
Čuvaši
Čuvaši (čuvaško чăваш, mn. чăвашсе́м, rusko чуваши, Čuvaši) so turška etnična skupina, prvotno naseljena od porečja Volge do Sibirije.
Poglej Altaj in Čuvaši
Bijsk
Središče Bijska, Sovjetska cesta Bijsk (rusko Бийск,izgovorjava bʲijsk) je mesto v Rusiji, v Altajskem okraju.
Poglej Altaj in Bijsk
Bumin kagan
Bumin kagan (staroturško 𐰉𐰆𐰢𐰣:𐰴𐰍𐰣, Bumïn qaγan, znan tudi kot Ilig kagan ali Jamï kagan (staroturško 𐰖𐰢𐰃:𐰴𐰍𐰣, Yаmï qaγan) je bil ustanovitelj Prvega turškega kaganata, * ni znano, † 552. Bil je najstarejši sin Ašina Tuvuja (吐務 / 吐务) in poglavar Turkov pod suverenostjo Rouranskega kaganata.馬長壽, 《突厥人和突厥汗國》, 上海人民出版社, 1957, (Ma Zhangshou, Tujue ve Tujue Khaganate), str.
Poglej Altaj in Bumin kagan
Džungarija
Džungarija (/(d)zʊŋˈɡɛəriə/; iz mongolskih besed züün gar, kar pomeni 'leva roka') je geografska podregija na severozahodu Kitajske, ki ustreza severni polovici Šindžjanga. Znano je tudi kot Beidžjang, ki je pretvorba mandarinske besede za sever, Bei, in Šindžjang, torej Severni Šindžjang.
Poglej Altaj in Džungarija
Dinastija Han
Dinastija Han (206 pr.n.št.–220 n.št.) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je nasledila dinastijo Čin in se končala z obdobjem treh držav.
Poglej Altaj in Dinastija Han
Dristavični spreletavec
Dristavični spreletavec (znanstveno ime Leucorrhinia pectoralis) je predstavnik raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, razširjen po večjem delu Palearktike.
Poglej Altaj in Dristavični spreletavec
Erlik
Erlik, Erlig, Erklik ali Erlik Kan (turško Erlik ali Erlik Han, mongolsko Эрлэг ali Эр-Каан, Er Kaan, rusko Эрлик, Jerlik) je bil v turški in mongolski mitologiji bog smrti in podzemlja.
Poglej Altaj in Erlik
Evrazija
Evrazija je geografsko-geološki izraz za Evropo in Azijo kot enotno celino.
Poglej Altaj in Evrazija
Evrazijska stepa
Evrazijska stepa, ki jo imenujejo tudi Velika stepa ali preprosto Stepa, je obsežna stepska ekoregija travišča, savana in makija zmernega pasu Evrazije.
Poglej Altaj in Evrazijska stepa
Francesco Maria Grimaldi
Francesco Maria Grimaldi, italijanski fizik, astronom in matematik, * 2. april 1618, Bologna, Italija, † 28. december 1663, Bologna.
Poglej Altaj in Francesco Maria Grimaldi
Geografija Kazahstana
Kazahstan je v Srednji Aziji in Vzhodni Evropi na, s površino približno 2.724.900 kvadratnih kilometrov pa več kot dvakratnik skupne velikosti drugih štirih držav Srednje Azije.
Poglej Altaj in Geografija Kazahstana
Geografija Kitajske
Kitajska je zelo fizično raznolika.
Poglej Altaj in Geografija Kitajske
Geografija Rusije
Geografíja Rúsije opisuje geografske značilnosti Rusije, ki se s 17.098.242 km2 celokupne površine uvršča na prvo mesto na lestvici svetovnih držav po površini ter s približno 143,5 milijoni prebivalcev na deveto mesto na lestvici svetovnih držav po prebivalstvu.
Poglej Altaj in Geografija Rusije
Gobi
Gobi (kitajsko: 戈壁; mongolsko: Govь) je puščava v osrednji Aziji in je v Aziji tudi največja.
Poglej Altaj in Gobi
Gorovje
Dolomiti Gorôvje je gorski svet, ki so ga endogene sile dvignile v višine.
Poglej Altaj in Gorovje
Grifin
Ahemenidski grifin v Perzepolisu Islamski grifin v muzeju katedrale v Pisi Srednjeveška tapiserija, Basel, okoli 1450 Grifin ali grifon (grško: γρύφων, grýphōn, ali γρύπων, grýpōn, zgodnje oblika γρύψ, grýps; latinsko: gryphus) je legendarno bitje s telesom, repom in zadnjimi nogami leva; glava in peruti so orlova; in orlovimi kremplji na prednjih nogah.
Poglej Altaj in Grifin
Hazari
Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.
Poglej Altaj in Hazari
Hioniti
Azija leta 400 Hioniti (srednje perzijsko Xijōn ali Hijōn, avestansko Xiiaona, sogdijsko xwn, pahlavi Xyon) so bili nomadsko ljudstvo v srednjeazijskih regijah Transoksanije in Baktrije.
Poglej Altaj in Hioniti
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Poglej Altaj in Huni
Irtiš
Porečje Irtiša Irtiš v sibirskem mestu Omsk. Irtiš (rusko Иртыш, kazaško Ertis / Эртiс, tatarsko İrteş / Иртеш) je reka v Aziji.
Poglej Altaj in Irtiš
Kajdu
Kajdu (ᠬᠠᠢᠳᠤ Qaydu, Mongolska cirilica: Хайду) (c. 1230 – 1301) je bil pravnuk mongolskega kagana Ögedeja (1185–1241) in zato vodja dinastije Ögedej in de facto kan Čagatajskega kanata, dela Mongolskega cesarstva.
Poglej Altaj in Kajdu
Kajra
Kajra ali Kajrakan (altajsko Кайракан, Kajrakan, kirgiško Кайра, Kajra, turško Kayra Han ali Kara Han, azerbajdžansko Kayra Xan, Kajra Han, osmansko كايرا), katerega še posebej častijo na Altaju, je poosebljenje neba kot začetka vsega, Sveti duh, vrhovni bog Tatarov in praoče človeštva.
Poglej Altaj in Kajra
Kazaška stepa
Kazaška stepa (kazaško Qazaq dalasy, Қазақ даласы tudi Uly dala, даly dala 'Velika stepa'), imenovana tudi velika Dala, ekoregija, palearktičnih zmernih travišč, savanskih in grmičastih biomov, je široko območje odprtih travišč v severnem Kazahstanu in sosednjih delih Rusije, ki se razprostira na vzhodu Pontske stepe in na zahodu stepe doline Emin, s katero je del Evrazijske stepe.
Poglej Altaj in Kazaška stepa
Kazahstan
Kazahstan, uradno Republika Kazahstan, je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v Srednji Aziji, najbolj zahodni deli pa so v Evropi.
Poglej Altaj in Kazahstan
Kipčaki
Naselitveno in vplivno območje Kipčakov okoli leta 1200 Kipčaki (kitajsko 高車, pinjin Gāochē, W.-G. Kao-che, tudi Gaogüy ali Kao-kü) ali Polovci (rusko Половцы, Polovci, ljudstvo iz stepe) so bili turško nomadsko ljudstvo in konfederacija, ki so v srednjem veku naseljevali del evrazijske stepe.
Poglej Altaj in Kipčaki
Koridor Heši
Koridor Heši (Xiao'erjing: حْسِ ظِوْلاْ, IPA), znan tudi kot koridor Gansu, je pomembna zgodovinska regija v sodobni zahodni provinci Gansu na Kitajskem.
Poglej Altaj in Koridor Heši
Kras v Evropi
Kraška ozemlja v Evropi zavzemajo veliko površine, ki pa ni povsod enako raziskana.
Poglej Altaj in Kras v Evropi
Krasnojarsk
Kranojarsk je mesto v Rusiji, upravno središče Krasnojarskega okraja.
Poglej Altaj in Krasnojarsk
Kulug Sibir
Kulug Sibir ali Bagatur kagan (Palladijevo prečrkovanje Мохэдо кэхань) je bil od leta 628 do 630 vladar Zahodnega turškega kaganata (cesarstva), * ni znano, † 630.
Poglej Altaj in Kulug Sibir
Lov z orli
Lov z orli je tradicionalna oblika sokolarstva, ki ga najdemo po vsej evrazijski stepi, ki ga izvajajo Kazahi in Kirgizi v sodobnem Kazahstanu in Kirgizistanu, pa tudi v diasporah v provinci Bayan-Ölgii v Mongoliji in Xinjiang na Kitajskem.
Poglej Altaj in Lov z orli
Mali rdečeokec
Mali rdečeokec (znanstveno ime Erythromma viridulum) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine škratcev, razširjen po večjem delu Evrope z nekaj okoliškimi regijami.
Poglej Altaj in Mali rdečeokec
Močvirski lunj
Močvirski lunj ali beloritec (znanstveno ime Circus pygargus) je ujeda iz družine kraguljev (Accipitridae).
Poglej Altaj in Močvirski lunj
Modri grašičar
Modri grašičar (znanstveno ime Polyommatus semiargus), je palearktična vrsta metuljev iz družine modrinov (Lycaenidae).
Poglej Altaj in Modri grašičar
Mongolska planota
Mongolska planota je del Srednjeazijske planote, ki leži med 37°46′-53°08′N in 87°40′-122°15′E in ima površino približno 3.200.000 kvadratnih kilometrov.
Poglej Altaj in Mongolska planota
Mongolsko cesarstvo
Mongolsko cesarstvo oz.
Poglej Altaj in Mongolsko cesarstvo
Mumijo
Šiladžit Mumijó (tudi Mumie ali šiladžít) je smolnata snov bele do temnorjave barve.
Poglej Altaj in Mumijo
Naravni rezervat Altaj
Naravni rezervat Altaj (rusko: Алтайский заповедник, Altajskij Zapovednik) je ruski 'zapovednik' (svetišče, strogi naravni rezervat) v Altajskih gorah na jugu Sibirije, Rusija.
Poglej Altaj in Naravni rezervat Altaj
Naravni rezervat Katun
Naravni rezervat Katun (rusko: Катунский заповедник, tudi Katunski) je ruski zapovednik (strogi naravni rezervat), ki leži v visokogorju osrednjem Altajskem pogorju južne Sibirije.
Poglej Altaj in Naravni rezervat Katun
Narodni park Gobi Gurvansajhan
Jurta/ger s pogorjem Gurvan Saihan Uul v ozadju Kanjon Kermen Cav Narodni park Gobi Gurvansaihan (mongolsko: Говь гурван сайхан байгалийн цогцолбор газар, Gobi kompleks treh lepotic narave), je narodni park v južni Mongoliji.
Poglej Altaj in Narodni park Gobi Gurvansajhan
Ob
Ob je reka v Zahodni Sibiriji, četrta najdaljša v Rusiji (5410 km od izvira Irtiša, 3650 km od izvira Katuna) in druga najdaljša v Aziji.
Poglej Altaj in Ob
Organa
Organa ali Bu-Jurgan (bolgarsko Органа, Organa) je bil bolgarski vladar iz klana Ermi, ki je vladal od leta 617 do 629/630 v imenu svojega nečaka, kasnejšega kana Kubrata, * ni znano, † 631, Altaj.
Poglej Altaj in Organa
Paleolitik
Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.
Poglej Altaj in Paleolitik
Peter Simon Pallas
Peter Simon Pallas, nemški prirodoslovec in raziskovalec, * 22. september 1741, Berlin, Prusija, † 8. september 1811, Berlin.
Poglej Altaj in Peter Simon Pallas
Policijska akademija
Policijska akademija je šola za policijske nabornike.
Poglej Altaj in Policijska akademija
Pomeni imen asteroidov: 14001–15000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 14001 do 15000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Altaj in Pomeni imen asteroidov: 14001–15000
Pomeni imen asteroidov: 16001–17000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 16001 do 17000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Altaj in Pomeni imen asteroidov: 16001–17000
Prazgodovinska umetnost
V zgodovini umetnosti je prazgodovinska umetnost vsa umetnost proizvedena v času pred odkritjem pisave, v času prazgodovinskih kultur, ki se začnejo nekje v zelo pozni geološki zgodovini in se na splošno nadaljujejo, dokler kultura bodisi ne razvije pisave ali druge metode vodenja evidenc ali ne naredi pomembnega stika z drugo kulturo, ki ima ali naredi nekaj evidenc o velikih zgodovinskih dogodkih.
Poglej Altaj in Prazgodovinska umetnost
Preproga
Perzijska svilena preproga iz Isfahana, Iran Prepróga je navadno večji tekstilni izdelek, zlasti za pokrivanje tal.
Poglej Altaj in Preproga
Rastlinstvo Alp
Rastlinska pestrost na nadmorski višini nad 2000 m Planika (''Leontopodium alpinum'') velja za simbol Alp Nekatere vrste svišča (tu ''Clusius encian'', ''Gentiana clusii'') z intenzivno modro barvo so znane tudi kot tipične alpske rastline.
Poglej Altaj in Rastlinstvo Alp
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Altaj in Reka
Severni jelen
Severni jelen ali karibu (znanstveno ime Rangifer tarandus) je vrsta jelena s cirkumpolarno razširjenostjo, ki izvira iz Arktike, subarktike, tundre, borealnih in goratih območij Severne Evrope, Sibirije in Severne Amerike.
Poglej Altaj in Severni jelen
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi vsebuje spomenike v Evropi, Mali Aziji, na Cipru, vseh Egejskih in Kanarskih otokih in Madeiri, čeprav so nekateri od njih v Aziji oziroma Afriki.
Poglej Altaj in Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Poglej Altaj in Sibirija
Skiti
Ozemlje Skitov Skiti so bili iranska nomadska ljudstva, govorili so iranski jezik, ozemlje, ki so ga naseljevali, pa je svoj obseg spreminjalo.
Poglej Altaj in Skiti
Srednjesibirsko višavje
Srednjesibirsko višavje (Srednesibirskoje ploskogorje; Орто Сибиир хаптал хайалаахсирэ) je obsežno gorato območje v Sibiriji, eni od velikih ruskih pokrajin.
Poglej Altaj in Srednjesibirsko višavje
Stepska pot
Stepska pot je bila starodavna kopenska pot skozi Evrazijsko stepo, ki je bila aktivna predhodnica Svilne ceste.
Poglej Altaj in Stepska pot
Stepski lunj
Stepski lunj (znanstveno ime Circus macrourus) je ujeda iz družine kraguljev (Accipitridae).
Poglej Altaj in Stepski lunj
Strašničin mravljiščar
Strašničin mravljiščar (znanstveno ime Phengaris teleius) je metulj iz družine modrinov, ki je razširjen tudi v Sloveniji.
Poglej Altaj in Strašničin mravljiščar
Tanais
Tanais (grško Τάναϊς Tánaïs; rusko: Танаис) je bilo starogrško mesto v delti reke Don, ki so ga v klasični antiki imenovali Maeotska barja.
Poglej Altaj in Tanais
Telecko jezero
Telecko jezero (altajsko Алтын Кӧл, latinizirano Altyn Köl, Zlato jezero) je največje jezero v Altajskih gorah in altajski republiki, Rusija in je globoko do 325 metrov.
Poglej Altaj in Telecko jezero
Tengrizem
Irk Bitiga'' (Knjigi omnenov) domuje Tengri Altajski šaman z bobnom Burjatski šaman opravlja pitno daritev Tengrizem, včasih tudi tengriizem ali tengrijanstvo je srednjeazijska religija, za katero sta značilna monoteistični in politeistični šamanizem, animalizen, totemizem in čaščenje prednikov.
Poglej Altaj in Tengrizem
Tjanšan
Tjanšan (rusko, kazaško in), slovenski eksonim Nebeško gorovje, tudi imenovano Tengir-Too, je velik sistem gorskih verig v Srednji Aziji, ki se razprostira v dolžini okoli 2800 km od Kirgizistana do Šindžjanga.
Poglej Altaj in Tjanšan
Toharščina
Toharščina je izumrla veja indoevropskih jezikov, katere pisni viri so bili odkriti konec 19.
Poglej Altaj in Toharščina
Travniški postavnež
Travniški postavnež (znanstveno ime Euphydryas aurinia) je dnevni metulj iz družine pisančkov.
Poglej Altaj in Travniški postavnež
Turansko nižavje
Opuščena ladja na nekdanjem dnu Aralskega jezera Topografski zemljevid Turanskega nižavja in preostalih delov Srednje Azije Turansko nižavje je obširna planjava oz.
Poglej Altaj in Turansko nižavje
Turški jeziki
Túrški jezíki so skupina sorodnih jezikov, ki jih govorijo ljudstva od Turčije do Jakutije v severovzhodni Sibiriji.
Poglej Altaj in Turški jeziki
Turizem v Rusiji
Od poznega sovjetskega časa je turizem v Rusiji doživel hitro rast, najprej domačega in nato tudi mednarodnega sektorja.
Poglej Altaj in Turizem v Rusiji
Turkestan
Položaj Turkestana (zelena barva) v Srednji Aziji. Današnje državne meje so vrisane z belo. Turkestan, pisan včasih tudi Turkistan, se nanaša na zgodovinsko območje v Srednji Aziji med Sibirijo na severu, Iranom, Afganistanom in Tibetom proti jugu, Kaspijskim jezerom proti zahodu in puščavo Gobi proti vzhodu.
Poglej Altaj in Turkestan
Turkmenistan
Turkmenistan, lahko tudi Turkmenija, uradno Republika Turkmenistan (Respublika Turkmenija), je država v Srednji Aziji.
Poglej Altaj in Turkmenistan
Umaj
Umaj (staroturško 10px10px10px, kazaško Ұмай ана, rusko Ума́й ali Ымай) je v turški mitologiji in tengrizmu boginja plodnosti in devištva in zato povezana z ženskami, materami in otroki.
Poglej Altaj in Umaj
Veliki Horasan
Veliki Horasan, tudi Korasan, Khorasaan, Khurasan in Khurasaan (perzijsko خراسان بزرگ) je sodobno ime zgodovinske zemljepisne regije, ki je obsegala severovzhodni in vzhodni Iran, Turkmenistan, Uzbekistan, Tadžikistan, zahodni in severni Afganistan ter severni in zahodni Pakistan.
Poglej Altaj in Veliki Horasan
Vrtnica
Vŕtnica (Rosa), starinsko tudi gártroža, je rod grmičastih rastlin iz družine rožnic z več kot 100 vrstami, ki se naravno pojavljajo na severni polobli, večinoma v zmernem pasu Evrazije in manj v Severni Ameriki.
Poglej Altaj in Vrtnica
Zahodni turški kaganat
Zahodni turški kaganat ali Onok (staroturško 𐰆𐰣:𐰸:𐰉𐰆𐰑𐰣, On oq budun, poslovenjeno Ljudstvo desetih puščic) je bil turški kaganat v Evraziji, ustanovljen kot posledica vojn na začetku 7.
Poglej Altaj in Zahodni turški kaganat
Zapovednik
Zapovednik je uveljavljen izraz na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze za zavarovano območje, ki je »večno divje«.
Poglej Altaj in Zapovednik
Zeleni robidar
Zeleni robidar (znanstveno ime Callophrys rubi) je majhen metulj iz družine modrinov, ki je razširjen tudi v Sloveniji.
Poglej Altaj in Zeleni robidar
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Altaj in Zemlja
Zilant
Zastava Kazana Zilant (tatarsko Zur jılan, rusko Зилант, Zilant) je mitološka pošast iz tatarskih legend in pripovedk, podobna ljubljanskemu zmaju.
Poglej Altaj in Zilant
Zlata minica
Zlata minica (znanstveno ime Cetonia aurata) je vrsta hrošča iz družine skarabejev, razširjena po vsej Evropi in Severni ter Srednji Aziji.
Poglej Altaj in Zlata minica
Ј
Ј je cirilska črka, ki je po obliki in izgovorjavi enaka latinični črki J. Črko uporabljajo v srbščini in makedonščini od Karadžićeve pravopisne reforme naprej.
Poglej Altaj in Ј
2010 v znanosti
Pomembnejši dogodki v znanosti in tehniki v letu 2010.
Poglej Altaj in 2010 v znanosti
Prav tako znan kot Gorovje Altaj.