Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Alpidska orogeneza

Index Alpidska orogeneza

Karta alpidskih gorskih verig. Alpidske gorske verige v Sredozemlju name). Alpidska orogeneza se nanaša na zadnjo fazo orogeneze v zgodovini Zemlje, ko so se oblikovale Alpe.

Kazalo

  1. 52 odnosi: Adulske Alpe, Alpe, Švicarska Jura, Švicarske Alpe, Švicarske Predalpe, Beşparmak, Bela (kavkazijska) rasa, Dofinejske Alpe, Dofinejske Predalpe, Donački prelom, Fan Si Pan, Geografija Azerbajdžana, Geografija Švice, Glarnske Alpe, Gorovje, Himalaja, Ibersko gorovje, Jadranska plošča, Julijske Alpe, Kantabrijsko gorovje, Karakorum, Karpati, Kastilja in Leon, Kastiljsko gorovje, Kavkaz, Kent, Kitzbühelske Alpe, Kotijske Alpe, Kreda (mineral), Krimsko gorovje, Ligurske Alpe, Miocen, Ocean Tetida, Ombla, Orogeneza, Pad, Paratetida, Primorske Alpe, Provansalske Alpe, Ren, Retijske Alpe, Savojske Alpe, Savojske Predalpe, Sudeti (gorovje), Tatre (gorovje), Tibetanska planota, Turinški gozd, Vzhodne Alpe, Vzhodne Ture, Zahodne Alpe, ... Razširi indeks (2 več) »

Adulske Alpe

Karta Adulskih Alp po francoski delitvi Adulske Alpe, tudi Lepontinske Alpe (nemško Lepontinische Alpen, francosko Alpes lépontines, italijansko Alpi Lepontine) so gorsko območje v severozahodnem delu Alp.

Poglej Alpidska orogeneza in Adulske Alpe

Alpe

Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.

Poglej Alpidska orogeneza in Alpe

Švicarska Jura

Švicarska Jura (/ ˈ (d) ʒʊərə / JOOR-ə, ZHOOR-ə, francosko: Massif du Jura, nemško: Juragebirge, italijansko: Massiccio del Giura, retoromansko: Montagnas da Jura) je subalpsko gorsko območje, ki je nekoliko oddaljeno na sever od Zahodnih Alp in v glavnem razmejuje velik del francosko-švicarske meje.

Poglej Alpidska orogeneza in Švicarska Jura

Švicarske Alpe

Alpska regija v Švici, ki jo običajno imenujemo Švicarske Alpe (retoromanščina Alpe svizras), predstavlja glavno naravno značilnost države in je skupaj s planoto Mittelland in Švicarsko Juro, ena od treh glavnih geografskih regij.

Poglej Alpidska orogeneza in Švicarske Alpe

Švicarske Predalpe

Švicarske Predalpe, tudi Bernske Predalpe so del švicarskih Alp v kantonu Bern.

Poglej Alpidska orogeneza in Švicarske Predalpe

Beşparmak

Gorovje Beşparmak je greben številnih vrhov v provincah Muğla in Aydın v Turčiji in poteka v smeri vzhod-zahod vzdolž severne obale nekdanjega Latmijskega zaliva na obali Karije, ki je postala del helenizirane Jonije.

Poglej Alpidska orogeneza in Beşparmak

Bela (kavkazijska) rasa

Bela blondinka dekle Bela oz.

Poglej Alpidska orogeneza in Bela (kavkazijska) rasa

Dofinejske Alpe

Dufinejske Alpe (francosko Alpes du Dauphiné) je skupina gorskih verig v jugovzhodni Franciji, zahodno od glavne verige Alp.

Poglej Alpidska orogeneza in Dofinejske Alpe

Dofinejske Predalpe

Dofinejske Predalpe (Préalpes du Dauphiné v francoščini) je gorovje v jugozahodnem delu Alp.

Poglej Alpidska orogeneza in Dofinejske Predalpe

Donački prelom

Donački prelom je potencialno potresno aktivni prelom, ki se razteza od Slovenije do Hrvaške.

Poglej Alpidska orogeneza in Donački prelom

Fan Si Pan

Fan Si Pan (vietnamsko Phan Xi Păng) je gora v Vietnamu.

Poglej Alpidska orogeneza in Fan Si Pan

Geografija Azerbajdžana

Azerbajdžan leži v Zakavkazju.

Poglej Alpidska orogeneza in Geografija Azerbajdžana

Geografija Švice

Geografija Švice zajema geografske značilnosti Švice, gorske in celinske države, ki leži v zahodni in srednji Evropi.

Poglej Alpidska orogeneza in Geografija Švice

Glarnske Alpe

Glarnske Alpe (nemško Glarner Alpen) so gorovje v osrednji Švici.

Poglej Alpidska orogeneza in Glarnske Alpe

Gorovje

Dolomiti Gorôvje je gorski svet, ki so ga endogene sile dvignile v višine.

Poglej Alpidska orogeneza in Gorovje

Himalaja

Himalája je najvišje gorstvo v Aziji, ki ločuje Indijsko podcelino od Tibetanske visoke planote.

Poglej Alpidska orogeneza in Himalaja

Ibersko gorovje

Ibersko gorovje (špansko: Sistema Ibérico, izgovarja se) je eden glavnih sistemov gorskih verig v Španiji.

Poglej Alpidska orogeneza in Ibersko gorovje

Jadranska plošča

Meje jadranske mikroplošče Jadranska plošča je majhna tektonska plošča, ki nosi predvsem v kredi odlomljeno celinsko skorjo Afriške plošče vzdolž velikega transformnega preloma.

Poglej Alpidska orogeneza in Jadranska plošča

Julijske Alpe

Júlijske Álpe ali Júlijci so najobsežnejša in najvišja gorska skupina v Sloveniji.

Poglej Alpidska orogeneza in Julijske Alpe

Kantabrijsko gorovje

Kantabrijsko gorovje (špansko Cordillera Cantábrica) je eden glavnih sistemov gorskih verig v Španiji.

Poglej Alpidska orogeneza in Kantabrijsko gorovje

Karakorum

Karakorum (sanskrt: काराकोरम्; Hindi: काराकोरम; urdujščina: سلسلہ کوہ قراقرم; poenostavljena kitajščina: 喀喇昆仑 山脉; tradicionalna kitajščina: 喀喇崑崙 山脈; pinjin: Kālǎkūnlún Shānmài, Karakoruma, Balti: ཁརན ཨ ཀུརམ Kharan-a-Kuram, ujgursko: كاراكورم) je veliko gorovje, ki se razteza med Pakistanom, Indijo in Kitajsko in leži v regijah Gilgit-Baltistan (Pakistan), Ladak (Indija) in avtonomni pokrajini Šindžjang-Ujgur (LR Kitajska).

Poglej Alpidska orogeneza in Karakorum

Karpati

Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu.

Poglej Alpidska orogeneza in Karpati

Kastilja in Leon

Kastilja in León; asturijsko Castiella y Llión (leonsko narečje); galicijsko Castela e León) je avtonomna skupnost na severozahodu Španije. Ustanovljena je bila leta 1983. Oblikovale so jo province Ávila, Burgos, León, Palencia, Salamanca, Segovia, Soria, Valladolid in Zamora.

Poglej Alpidska orogeneza in Kastilja in Leon

Kastiljsko gorovje

Kastiljsko gorovje (špansko in portugalsko Sistema Central), je eden glavnih sistemov gorskih verig na Iberskem polotoku.

Poglej Alpidska orogeneza in Kastiljsko gorovje

Kavkaz

Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.

Poglej Alpidska orogeneza in Kavkaz

Kent

Lega grofije v Angliji Polje s cvetovi maka na območju gričevja Downs Gozd Hoad ob cesti Etchden Kent je grofija v jugovzhodni Angliji in ena od grofij, ki obkrožajo London.

Poglej Alpidska orogeneza in Kent

Kitzbühelske Alpe

Kitzbühelske Alpe (nemško Kitzbüheler Alpen ali Kitzbühler Alpen) so gorovje Centralno vzhodnih Alp, ki obdaja mesto Kitzbühel na Tirolskem v Avstriji.

Poglej Alpidska orogeneza in Kitzbühelske Alpe

Kotijske Alpe

Kotijske Alpe (francosko Alpes Cottiennes, italijansko Alpi Cozie) so gorovje v jugozahodnem delu Alp.

Poglej Alpidska orogeneza in Kotijske Alpe

Kreda (mineral)

The Needles (Igle) so zunaj otoka Wight in so del obsežne južnoangleške kredne oblike Kreda je mehka, bela, porozna, sedimentna karbonatna kamnina, oblika apnenca, sestavljena iz minerala kalcit.

Poglej Alpidska orogeneza in Kreda (mineral)

Krimsko gorovje

Krimsko gorovje (ukrajinsko Кримські гори, translit. Krymski hory; rusko Крымские горы, translit. Krymskie gory; krimska tatarščina Qırım dağları) je gorovje, ki teče vzporedno z jugovzhodno obalo polotoka Krim, v pasu približno 8–13 km od morja.

Poglej Alpidska orogeneza in Krimsko gorovje

Ligurske Alpe

Položaj Ligurskih Alp v Alpah Ligurske Alpe so do 2.600 m visoke gore v severozahodni Italiji med obalo in Torinom.

Poglej Alpidska orogeneza in Ligurske Alpe

Miocen

Miocen je geološka doba v razvoju Zemlje, ki se je pričela pred približno 23 milijoni let in trajala do pred 5,33 milijoni let.

Poglej Alpidska orogeneza in Miocen

Ocean Tetida

Ocean Tetida (grško Τηθύς) je ocean, ki je bil med celinama Gondvano in Lavrazijo v mezozoiku pred nastankom Indijskega in Atlantskega oceana v kredi.

Poglej Alpidska orogeneza in Ocean Tetida

Ombla

Ombla je kratka reka na Hrvaškem severovzhodno od Dubrovnika.

Poglej Alpidska orogeneza in Ombla

Orogeneza

Andsko gorovje je posledica orogeneze Orogeneza (tudi gorotvornost in gorotvorni proces) je postopek nastajanja gora skozi tektonske strukturne spremembe.

Poglej Alpidska orogeneza in Orogeneza

Pad

Pad (latinsko: Padus in Eridanus; italijansko Po, starodavno ligursko Bodincus ali Bodencus, starogrško Πάδος in Ἠριδανός) je reka, ki teče proti vzhodu po severni Italiji.

Poglej Alpidska orogeneza in Pad

Paratetida

Ocean Paratetida, morje Paratetida ali samo Paratetida je bilo veliko plitvo morje, ki je segalo od regije severno od Alp preko srednje Evrope do Aralskega jezera v Srednji Aziji.

Poglej Alpidska orogeneza in Paratetida

Primorske Alpe

Primôrske Alpe je gorovje v jugozahodnih Alpah.

Poglej Alpidska orogeneza in Primorske Alpe

Provansalske Alpe

Provansalske Alpe in Predalpe so skupina Zahodnih Alp v jugovzhodni Franciji.

Poglej Alpidska orogeneza in Provansalske Alpe

Ren

Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.

Poglej Alpidska orogeneza in Ren

Retijske Alpe

Retijske Alpe (nemško Rätischen Alpen, italijansko Alpi Retiche) je gorovje del Vzhodnih Alp in ležijo na obmejnem območju vzhodne Švice, zahodne Avstrije, Lihtenštajna in severne Italije.

Poglej Alpidska orogeneza in Retijske Alpe

Savojske Alpe

Savojske Alpe, tudi Grajiške Alpe (italijansko Alpi Graie; francosko Alpes grées) so gorovje v zahodnem delu Alp.

Poglej Alpidska orogeneza in Savojske Alpe

Savojske Predalpe

Savojske Predalpe (francosko Préalpes de Savoie) so gorska veriga v Zahodnih Alpah.

Poglej Alpidska orogeneza in Savojske Predalpe

Sudeti (gorovje)

Sudeti (poljsko Sudety; nemško Sudeten; češko Krkonošsko-jesenická subprovincie), splošno znano kot Sudetsko gorovje, je geomorfološka podprovinca v srednji Evropi, ki si jo delijo Nemčija, Poljska in Češka.

Poglej Alpidska orogeneza in Sudeti (gorovje)

Tatre (gorovje)

Tatre ali v poljščini - plurale tantum), so gorovje v Zahodnih Karpatih ki tvorijo naravno mejo med Slovaško in Poljsko. So najvišje gore v Karpatih. Tatre se razlikujejo od Nizkih Tater (slovaško Nízke Tatry), ločenega slovaškega gorovja južneje. Tatre zavzemajo površino 785 kvadratnih kilometrov, od tega približno 610 kvadratnih kilometrov (77,7 %) na Slovaškem in približno 175 kvadratnih kilometrov (22,3 %) na Poljskem.

Poglej Alpidska orogeneza in Tatre (gorovje)

Tibetanska planota

Tibetanska planota (tibetansko: བོད་ས་མཐོ།, Wylie: bod sa mtho), znana tudi kot planota Činghai–Tibet ali planota Čing–Zang ali kot Himalajska planota v Indiji je obsežna dvignjena planota na stičišču Srednje, Južne in Vzhodne Azije.

Poglej Alpidska orogeneza in Tibetanska planota

Turinški gozd

Turinški gozd (v nemščini Thüringer Wald) je hribovje v južnih delih nemške zvezne dežele Turingija, ki poteka od severozahoda proti jugovzhodu.

Poglej Alpidska orogeneza in Turinški gozd

Vzhodne Alpe

Vzhodne Alpe je ime za vzhodno polovico Alp, navadno opredeljeno kot območje, vzhodno od črte Bodenskega jezera in alpske doline Rena vse do prelaza Splügen v alpskem razvodju in vzdolž po reki Liro do Komskega jezera na jugu.

Poglej Alpidska orogeneza in Vzhodne Alpe

Vzhodne Ture

Vzhodne Ture, tudi Nizke Ture (nemško Niedere Tauern) so velika skupina Osrednjih vzhodnih Alp v Vzhodnih Alpah.

Poglej Alpidska orogeneza in Vzhodne Ture

Zahodne Alpe

Ime Zahodne Alpe se nanaša na zahodni del območja Alp.

Poglej Alpidska orogeneza in Zahodne Alpe

Zahodne Ture

Zahodne Ture, tudi Visoke Ture (nemško Hohe Tauern, italijansko Alti Tauri) so gorovje v glavni verigi centralnih vzhodnih Alp, ki obsega najvišje vrhove vzhodno od prelaza Brenner.

Poglej Alpidska orogeneza in Zahodne Ture

Züriško jezero

Züriško jezero (züriška nemščina Zürisee) je ledeniško jezero v Švici.

Poglej Alpidska orogeneza in Züriško jezero

Prav tako znan kot Alpidi.

, Zahodne Ture, Züriško jezero.