Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Algebra

Index Algebra

Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.

Kazalo

  1. 125 odnosi: Abasidski kalifat, Abelova nagrada, Abstraktna algebra, Adriaan van Roomen, Al Hvarizmi, Al-Bitrudži, Alexis Claude Clairaut, Algebrska geometrija, Algoritem, Ali Kušči, Alojz Zuffar, Apolonij, Arabščina, Arithmetica, Aritmetika, Arthur Cayley, Aryabhata I., August Ferdinand Möbius, Augustin Louis Cauchy, Augustus De Morgan, Évariste Galois, Babilonska matematika, Bar (računalništvo), Benjamin Peirce, Bhaskara, Boris Nikolajevič Delaunay, Brahmagupta, Carl Friedrich Gauss, Cayley-Dicksonova konstrukcija, Džu Šidžje, Deljenje z ničlo, Diofant, Diskriminanta, Dragan Marušič, Dušan Pagon, Egipčanska algebra, Elementarna funkcija, Enačba, Ernst Pascual Jordan, Evklidska geometrija, Felix Christian Klein, Fokov prostor, Fokovo stanje, Foo, François Viète, Franc Hočevar, GeoGebra, Gerolamo Cardano, Grandijeva vrsta, Grupoid, ... Razširi indeks (75 več) »

Abasidski kalifat

Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.

Poglej Algebra in Abasidski kalifat

Abelova nagrada

Abelovo nagrado podeljuje vsako leto norveški kralj izjemnim matematikom.

Poglej Algebra in Abelova nagrada

Abstraktna algebra

Abstraktna algebra (tudi višja algebra) je matematična disciplina, ki se ukvarja z algebrskimi strukturami kot so: grupoidi, kolobarji, obsegi, moduli, vektorski prostori in algebre.

Poglej Algebra in Abstraktna algebra

Adriaan van Roomen

Adriaan van Roomen (Adriaaen (Adriaen) van (Van) Romen; latinizirano Adrianus Romanus), belgijsko-flamski matematik, * 29. september 1561, Leuven, Flandrija, Belgija, † 4. maj 1615, Mainz, Nemčija.

Poglej Algebra in Adriaan van Roomen

Al Hvarizmi

Naslovna stran al Horizmijeve ''Algebre'' (1831) Al Hvarizmijeva ''Algebra'' Stran latinskega prevoda ''Algorithmi de numero Indorum'', verjetno po Adelardu (Cambridge, University Library, Ii. 6.5.) Zemljevid iz 15. stoletja, ki temelji na Ptolemejevi ''Geografiji'' Al Hvarizmijeve astronomske tabele (Corpus Christ College MS 283, 12.

Poglej Algebra in Al Hvarizmi

Al-Bitrudži

‎ Nur-al-Din abu-Išak al-Bitrudži, špansko-arabski astronom in filozof, * okoli 1130, Maroko, † okoli 1204.

Poglej Algebra in Al-Bitrudži

Alexis Claude Clairaut

Alexis Claude Clairaut ali Clairault, francoski matematik in astronom, * 7. maj 1713, Pariz, Francija, † 17. maj 1765, Pariz.

Poglej Algebra in Alexis Claude Clairaut

Algebrska geometrija

geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.

Poglej Algebra in Algebrska geometrija

Algoritem

Diagram poteka algoritma (Evklidov algoritem) za izračun največjega skupnega delitelja dveh števil ''a'' in ''b'' na lokacijah imenovanih A and B. Algoritem uporabi dve zaporedni odštevanji v dveh zankah: IF test B ≥ A vrne "yes" ali "true" (natančneje, ''število'' ''b'' na lokaciji B je večje ali enako ''številu'' ''a'' na lokaciji A) THEN, algoritem priredi B ← B − A (kar pomeni število ''b'' − ''a'' nadomesti stari ''b'').

Poglej Algebra in Algoritem

Ali Kušči

Alaudin Ali Ibn Mohamed Samarkandi, bolj znan kot mula Ali Kušči (osmansko turško in perzijsko علی قوشچی, kuşçu – turško sokolar,Vlahakis, George (2006). Imperialism and science: social impact and interaction. ABC-CLIO, str. 75, ISBN 978-1-85109-673-2. latinsko Ali Kushgii), je bil turški astronom, matematik in naravoslovec, rojen v Samarkandu, ki se je malo pred letom 1472 preselil v Osmansko cesarstvo, * 1403, Samarkand, Timuridsko cesarstvo, † 16.

Poglej Algebra in Ali Kušči

Alojz Zuffar

Alojz Zuffar, tudi Alojz Čufar, slovenski gozdar, * 7. marec 1852, Predmeja, † 14. september 1907, Dobrova (nem. Mittewald) pri Beljaku.

Poglej Algebra in Alojz Zuffar

Apolonij

Apolonij, starogrški matematik, geometer in astronom, * 265 pr. n. št., Pergeja (sedaj Pamfilija, Anatolija, Turčija), † 170 pr. n. št., Aleksandrija ali pa verjetno Pergamon.

Poglej Algebra in Apolonij

Arabščina

Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.

Poglej Algebra in Arabščina

Arithmetica

Bachet de Méziriac Arithmetica (Aritmetika) je starogrška knjiga oziroma zbirka algebrskih problemov.

Poglej Algebra in Arithmetica

Aritmetika

Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.

Poglej Algebra in Aritmetika

Arthur Cayley

Lord Arthur Cayley, FRS, angleški matematik in odvetnik, * 16. avgust 1821, Richmond na Temzi (Richmond upon Thames), grofija Surrey, Anglija, † 26. januar 1895, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.

Poglej Algebra in Arthur Cayley

Aryabhata I.

Āryabhata I. Starejši (tudi Āriabhata; devanāgarī आर्यभट), indijski matematik in astronom, * 476, Ašmaka, Indija, † 550.

Poglej Algebra in Aryabhata I.

August Ferdinand Möbius

August Ferdinand P. J. Möbius, nemški matematik in astronom, * 17. november 1790, Schulpforta, Saška, Nemčija, † 26. september 1868, Leipzig, Nemčija.

Poglej Algebra in August Ferdinand Möbius

Augustin Louis Cauchy

Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.

Poglej Algebra in Augustin Louis Cauchy

Augustus De Morgan

Augustus De Morgan, škotski matematik, logik in filozof, * 27. junij 1806, Madura, Britanska Indija (sedaj Maduraj, Tamil Nadu, Indija), † 18. marec 1871, London, Anglija.

Poglej Algebra in Augustus De Morgan

Évariste Galois

Évariste Galois, francoski matematik, * 25. oktober 1811, Bourg-la-Reine pri Parizu, Francosko cesarstvo (sedaj Francija), † 31. maj 1832, Pariz, Kraljevina Francija (sedaj Francija).

Poglej Algebra in Évariste Galois

Babilonska matematika

kvadrata s stranico 30. Rezultat je 42 25 35 oziroma 42,4263888... Babilonska matematika, znana tudi kot asirsko-babilonska matematika, je bila matematika, ki so jo od zgodnje Sumerije do padca Babilona leta 539 pr.

Poglej Algebra in Babilonska matematika

Bar (računalništvo)

Bar je metasintaktična spremenljivka, ki se v računalništvu veliko uporablja za abstraktno predstavitev podatkov in se lahko uporabi za predstavitev katerega koli dela zapletenega sestava ali ideje, npr.

Poglej Algebra in Bar (računalništvo)

Benjamin Peirce

Louis Agassis in Benjamin Peirce Benjamin Peirce, ameriški matematik in astronom, * 4. april 1809, Salem, Massachusetts, ZDA, † 6. oktober 1880, Cambridge, Massachusetts, ZDA.

Poglej Algebra in Benjamin Peirce

Bhaskara

Bhaskara II., imenovan Ačārja (sanskrtsko učitelj, učeni), indijski matematik in astronom, * 1114, Biddur, Indija, † 1185, verjetno Udžain.

Poglej Algebra in Bhaskara

Boris Nikolajevič Delaunay

Boris Nikolajevič Delaunay, tudi fonetično Delone,, ruski matematik, * 15. marec 1890, Sankt-Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 17. julij 1980, Moskva,Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Poglej Algebra in Boris Nikolajevič Delaunay

Brahmagupta

Brahmagupta (tudi Bramagupta) (ब्रह्मगुप्त), indijski matematik in astronom, * 598, Bhinmal, Indija, † 668, verjetno Udžain, Indija.Je avtor dveh zgodnjih matematičnih in astronomskih del:teoretično delo Brāhmasfuṭasiddānta (BSS, "pravilni brahmanski sestav", iz leta 628), in Kaṇḍahādjaka ("užitni zalogaj", iz leta 665), besedilo bolj praktične narave.

Poglej Algebra in Brahmagupta

Carl Friedrich Gauss

Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.

Poglej Algebra in Carl Friedrich Gauss

Cayley-Dicksonova konstrukcija

Cayley-Dicksonova konstrukcija omogoča tvorbo zaporedja algeber nad obsegom realnih števil tako, da ima vsaka algebra dvakratno razsežnost predhodne.

Poglej Algebra in Cayley-Dicksonova konstrukcija

Džu Šidžje

Džu Šidžje (poenostavljena kitajščina: 朱世杰; tradicionalna kitajščina: 朱世傑; pinjin: Zhū Shìjié; Wade–Giles: Chu Shih-chieh, 1249–1314), vljudnostno ime Hančing (漢卿; pinjin: Hanqing), psevdonim Songting (松庭), kitajski matematik, * 1270, † 1330.

Poglej Algebra in Džu Šidžje

Deljenje z ničlo

Funkcija y.

Poglej Algebra in Deljenje z ničlo

Diofant

Diofant (tudi Diofantes) (Diófantos hó Aleksandreŭs), grški matematik, * okoli 200/214, (verjetno) Aleksandrija, † okoli 284/298.

Poglej Algebra in Diofant

Diskriminanta

Diskriminanta (oznaka \Delta) je v algebri pojem, ki se uporablja v povezavi z mnogočleniki.

Poglej Algebra in Diskriminanta

Dragan Marušič

Dragan Marušič, slovenski matematik, * 1. maj 1953.

Poglej Algebra in Dragan Marušič

Dušan Pagon

Dušan Pagon, slovenski matematik, * 18. julij 1955, Ljubljana.

Poglej Algebra in Dušan Pagon

Egipčanska algebra

Egipčanska algebra je algebra, ki se je razvila in uporabljala s Starem Egiptu.

Poglej Algebra in Egipčanska algebra

Elementarna funkcija

+1 Elementárna fúnkcija je v matematiki funkcija, ki jo je moč sestaviti iz končnega števila osnovnih elementarnih funkcij, kot so.

Poglej Algebra in Elementarna funkcija

Enačba

Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.

Poglej Algebra in Enačba

Ernst Pascual Jordan

Ernst Pascual Jordan, nemški fizik in matematik, * 18. oktober 1902, Hannover, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 31. julij 1980, Hamburg, Zahodna Nemčija (sedaj Nemčija).

Poglej Algebra in Ernst Pascual Jordan

Evklidska geometrija

Evklídska geometríja (tudi Evklídova geometríja, zastarelo evklídična geometríja, včasih tudi parabólična geometríja) je geometrija zasnovana na delu Evklida iz Aleksandrije.

Poglej Algebra in Evklidska geometrija

Felix Christian Klein

Felix Christian Klein, nemški matematik, * 25. april 1849, Düsseldorf, Nemčija, † 22. junij 1925, Göttingen, Nemčija.

Poglej Algebra in Felix Christian Klein

Fokov prostor

Fokov prostor je algebrski sestav (Hilbertov prostor), ki se uporablja v kvantni mehaniki za opis kvantnih stanj s spremenljivim ali pa neznanim številom delcev.

Poglej Algebra in Fokov prostor

Fokovo stanje

Fókovo stánje je poljubno stanje Fokovega prostora z dobro določenim številom delcev v vsakem stanju.

Poglej Algebra in Fokovo stanje

Foo

Foo je metasintaktična spremenljivka, ki se v računalništvu pogosto uporablja za abstraktno predstavitev podatkov in se lahko uporabi za predstavitev katerega koli dela zapletenega sestava ali ideje, npr.

Poglej Algebra in Foo

François Viète

François Viète (tudi Vieta in Viette) (Francisci Vietæ), francoski pravnik in matematik, * 1540, Fontenay-le-Comte, Poitou, Francija, † 13. februar 1603, Pariz, Francija.

Poglej Algebra in François Viète

Franc Hočevar

Franc Jože Hočevar, slovenski matematik, fizik in pisec matematičnih knjig, * 10. oktober 1853, Metlika, † 19. junij 1919, Gradec.

Poglej Algebra in Franc Hočevar

GeoGebra

GeoGebra se je pojavila kot program za dinamično geometrijo v letu 2001, v katerem pa sta se prepletali geometrija in algebra ravnine.

Poglej Algebra in GeoGebra

Gerolamo Cardano

Gerolamo Cardano, italijanski matematik, astronom, zdravnik, filozof, fizik, astrolog in kockar, * 24. september 1501, Pavia, Vojvodina Milano, danes Italija, † 21. september 1576, Rim.

Poglej Algebra in Gerolamo Cardano

Grandijeva vrsta

Grandijeva vŕsta se v matematiki včasih imenuje neskončna vrsta 1 − 1 + 1 − 1 + ···, oziroma zapisana z znakom za vsoto: Vrsta se imenuje po italijanskem rimskokatoliškem duhovniku, filozofu, matematiku in inženirju Luigiju Guidu Grandiju, ki je leta 1703 podal o njej pomembno razpravo v knjigi Quadratura circula et hyperbolae per infinitas hyperbolas geometrice exhibita.

Poglej Algebra in Grandijeva vrsta

Grupoid

Grupoid v abstraktni algebri je v starejši slovenski matematični terminologiji osnovna vrsta algebrske strukture in je urejeni par (S, f), kjer je S neprazna množica, f pa dvočlena operacija na njej.

Poglej Algebra in Grupoid

Hermann Weyl

Hermann Klaus Hugo Weyl, nemški matematik in fizik, * 9. november 1885, Elmshorn pri Hamburgu, Prusija, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 8. december 1955, Zürich, Švica.

Poglej Algebra in Hermann Weyl

Heronova formula

Trikotnik s stranicami ''a'', ''b'' in ''c'' Heronova formula (tudi Heronova enačba ali Heronov obrazec) je v ravninski geometriji formula za računanje ploščine trikotnika s podanimi stranicami, brez uporabe velikosti kotov.

Poglej Algebra in Heronova formula

Hiperbola

Hiperbola, kosatica je ena izmed stožnic.

Poglej Algebra in Hiperbola

Hiperkompleksno število

Hiperkompleksno število je element algebre nad obsegom realnih ali kompleksnih števil.

Poglej Algebra in Hiperkompleksno število

Hiva

Umetnost in arhitektura sta v Itčan Kali izjemna Hiva (uzbeško Xiva, cirilsko Хива; tudi Chiwa ali Khiva) je mesto v današnjem Uzbekistanu.

Poglej Algebra in Hiva

HP-32S

HP-32S HP-32SII (zeleno/vijolična kombinacija) HP-32SII (zlatorumena/modra kombinacija) HP-32S (s kodnim imenom »Leonardo«) je bilo programabilno znanstveno računalo (kalkulator, žepni računalnik) z obratnim poljskim zapisom (RPN), ki ga je izdelovalo podjetje Hewlett-Packard med letoma 1988 in 1991.

Poglej Algebra in HP-32S

Igor Rostislavovič Šafarevič

Igor Rostislavovič Šafarevič, ruski matematik, filozof, publicist in politik, * 3. junij 1923, Žitomir, Sovjetska zveza (danes Ukrajina), † 19. februar 2017, Moskva.

Poglej Algebra in Igor Rostislavovič Šafarevič

Invarianta (matematika)

Invarianta je v matematiki značilnost nekaterih matematičnih objektov, ki ostane nespremenjena, kadar se izvede določene transformacije na tem objektu.

Poglej Algebra in Invarianta (matematika)

Inverzni element

Invêrzni elemênt ali invêrz je v algebri element, ki v povezavi z določeno računsko operacijo deluje obratno kot dani elemet a. Inverz elementa a na splošno označimo a−1.

Poglej Algebra in Inverzni element

Ivan Molinaro

Ivan ali Janez Molinaro, slovenski matematik in fizik, * 26. oktober 1903, Škofja Loka, † 19. julij 1988, Stara Loka.

Poglej Algebra in Ivan Molinaro

Izidor Hafner

Izidor Hafner, slovenski matematik in logik, * 1949.

Poglej Algebra in Izidor Hafner

Jacobijeva enakost

Jacobijeva enákost ali ~ identitéta je v matematiki lastnost binarne operacije, ki določa kako se za dano operacijo obnaša vrstni red računanja.

Poglej Algebra in Jacobijeva enakost

Johann Heinrich Lambert

Lambertov verižni ulomek iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768) Johann Heinrich Lambert, francosko-švicarsko-nemški matematik, fizik, astronom in filozof, * 26.

Poglej Algebra in Johann Heinrich Lambert

John Pell

John Pell, angleški matematik, * 1. marec 1611, Southwick, grofija Sussex, Anglija, † 12. december 1685, London.

Poglej Algebra in John Pell

John Wallis

John Wallis, angleški matematik samouk, * 23. november 1616, Ashford, grofija Kent, Anglija, † 28. oktober 1703, Oxford.

Poglej Algebra in John Wallis

Jordan Nemorarij

Jordan Nemorarij (ali latinsko Jordanus de Nemore), nemški, fizik, matematik in astronom, * okoli 1170, † 1237 Nemorarij je v svojih delih Demonstratio de algorismo in De Numeris datis prvi dosledno uporabljal algebrske simbole za poljubna števila, ki so nastopala v računskih operacijah.

Poglej Algebra in Jordan Nemorarij

Joseph-Louis de Lagrange

Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.

Poglej Algebra in Joseph-Louis de Lagrange

Julius Wilhelm Richard Dedekind

Julius Wilhelm Richard Dedekind, nemški matematik, * 6. avgust 1831, Braunschweig, Nemčija, † 12. februar 1916, Braunschweig.

Poglej Algebra in Julius Wilhelm Richard Dedekind

Jurij Vega

Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).

Poglej Algebra in Jurij Vega

Kartezični koordinatni sistem

Kartézični koordinátni sistém je pravokotni koordinatni sistem, ki ga določata dve (v dvorazsežnem prostoru) ali tri (v trirazsežnem) med seboj pravokotni osi.

Poglej Algebra in Kartezični koordinatni sistem

Kokvaternion

Kokvaternion (tudi Gödelov kvaternion) je element štirirazsežne asociativne algebre, ki jo je uvedel angleški odvetnik in matematik James Cockle (1819 – 1895).

Poglej Algebra in Kokvaternion

Kombinatorika

rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.

Poglej Algebra in Kombinatorika

Kvadrat

Kvadrat Kvadrát ima več pomenov.

Poglej Algebra in Kvadrat

Kvadratni koren števila 5

Kvadratni koren števila 5 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 5.

Poglej Algebra in Kvadratni koren števila 5

Lagrangeeva enakost

Lagrangeeva enákost ali Lagrangeeva identitéta je v algebri enakost: ki velja za dve poljubni množici in realnih ali kompleksnih števil (oziroma splošneje, elementov komutativnega kolobarja).

Poglej Algebra in Lagrangeeva enakost

Leonardo Fibonacci

Leonardo Pisano Fibonacci, italijanski matematik, * 1170, (verjetno) Pisa, Italija, † 1250, mogoče Pisa.

Poglej Algebra in Leonardo Fibonacci

Leonhard Euler

Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Algebra in Leonhard Euler

Lev Semjonovič Pontrjagin

Lev Semjonovič Pontrjagin (rusko Лев Семёнович Понтря́гин), ruski matematik, * 3. september (21. avgust, ruski koledar) 1908, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 3. maj 1988, Moskva.

Poglej Algebra in Lev Semjonovič Pontrjagin

Louis Braille

Louis Braille, francoski izumitelj, * 4. januar 1809, Coupvray, Francija, † 6. januar 1852, Pariz.

Poglej Algebra in Louis Braille

Marie Ennemond Camille Jordan

Marie Ennemond Camille Jordan, francoski matematik, * 5. januar 1838, La Croix-Rousse, Lyon, Francija, † 22. januar 1922, Pariz, Francija.

Poglej Algebra in Marie Ennemond Camille Jordan

Marin Getaldić

Marin Getaldić ((včasih tudi Ghettaldi)), hrvaški matematik, fizik in astronom, * 2. oktober 1568, Dubrovnik, † 11. april 1626, Dubrovnik.

Poglej Algebra in Marin Getaldić

Marius Sophus Lie

Marius Sophus Lie, norveški matematik, * 17. december 1842, Nordfjordeid, Norveška, † 18. februar 1899, Kristianija, (sedaj Oslo).

Poglej Algebra in Marius Sophus Lie

Matej Brešar

Matej Brešar, slovenski matematik, * 26. september 1963, Kranj.

Poglej Algebra in Matej Brešar

Matematična statistika

Matematična statistika je uporaba teorije verjetnosti na področju statistike, v nasprotju z metodami zbiranja statističnih podatkov.

Poglej Algebra in Matematična statistika

Matematični objekt

Matemátični objékt je abstraktni pojem, posebna vrsta abstraktnega objekta, ki se uporablja v matematiki in filozofiji, izvira pa iz matematike.

Poglej Algebra in Matematični objekt

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Poglej Algebra in Matematika

Matematika na šahovnici

Naslovnica Gikove knjige Matematika na šahovnici povezuje šah in matematiko.

Poglej Algebra in Matematika na šahovnici

Michael Faraday

Michael Faraday, je bil angleški fizik in kemik in član Kraljeve družbe, ki je veliko prispeval k poznavanju elektromagnetizma in elektrokemije, * 22. september 1791, Newington, grofija Surrey, Anglija, † 25. avgust 1867, Hampton Court pri Londonu, Anglija.

Poglej Algebra in Michael Faraday

Mihail Vasiljevič Ostrogradski

Mihail Vasiljevič Ostrogradski (Mihajlo Vasiljovič Ostrogradski), ruski matematik, mehanik in fizik ukrajinsko kozaškega rodu, * 24. september (12. september, ruski koledar) 1801, vas Pašenivka, Kobeljakški ujezd, Poltavska gubernija, Ruski imperij (sedaj Kozelščinski rajon, Poltavska oblast, Ukrajina), † 1.

Poglej Algebra in Mihail Vasiljevič Ostrogradski

Mihajlo Kravčuk

Mihajlo Pilipovič Kravčuk, ukrajinski matematik, 27. september 1892, Čovnici, Ruski imperij (sedaj Volinska oblast, Ukrajina), † 9. marec 1942, Kolima, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Poglej Algebra in Mihajlo Kravčuk

Newtonova metoda

Newtonova metóda ali tangéntna metóda je v matematiki in še posebej numerični analizi numerična metoda za iskanje ničel funkcije.

Poglej Algebra in Newtonova metoda

Niccolo Fontana Tartaglia

Niccolo (pravo ime Fontana) Tartaglia (ali tudi Tartalea), italijanski matematik, fizik, inženir in geodet, * 1499 ali 1500, Brescia, Beneška republika, Italija, † 13. december 1557, Benetke.

Poglej Algebra in Niccolo Fontana Tartaglia

Niels Henrik Abel

Niels Henrik Abel, norveški matematik, * 5. avgust 1802, Nedstrand pri Finnoyi, pokrajina Rogaland, Norveška, † 6. april 1829, Froland pri Arendalu, Norveška.

Poglej Algebra in Niels Henrik Abel

Oktonion

Októnion (tudi Cayleyjevo število, Cayleyjev oktonion ali oktava) (oznaka množice oktonionov \mathbb O \) je neasociativna razširitev kvaternionov.

Poglej Algebra in Oktonion

Omar Hajam

Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.

Poglej Algebra in Omar Hajam

Piero della Francesca

Piero della Francesca, rojen kot Piero di Benedetto de' Franceschi, italijanski slikar zgodnje renesanse, matematik in geometer, * ok.

Poglej Algebra in Piero della Francesca

Pisava

logografska pisava) Pisáva je grafična predstavitev elementov jezika in stavkov z uporabo grafemov.

Poglej Algebra in Pisava

Polje

Polje je lahko.

Poglej Algebra in Polje

Popolni kvadrat

Popólni kvadrát ima v matematiki dva pomena.

Poglej Algebra in Popolni kvadrat

Programi za simbolno računanje

Programi za simbolno računanje (angleški izraz je Computer algebra system (računalniški algebrski sistem); kratica CAS) so programi, ki omogočajo simbolično matematiko.

Poglej Algebra in Programi za simbolno računanje

Prve visoke civilizacije

Prve visoke civilizacije so nastale približno leta 3500 pr.

Poglej Algebra in Prve visoke civilizacije

Razmnoževalna strategija

V ekologiji se za opisovanje razmnoževanja organizmov pogosto uporabljata r-strategija in K-strategija.

Poglej Algebra in Razmnoževalna strategija

Regiomontan

Johannes Müller Königsberžan Regiomontan, nemški matematik in astronom, * 6. junij 1436, Unfinden pri Königsbergu, škofija Mainz, Bavarska, Nemčija, † 6. julij 1476, Rim, Italija.

Poglej Algebra in Regiomontan

Reinhard Selten

Reinhard Justus Reginald Selten (IPA ˈʁaɪ̯nhaʁt ˈzɛltn̩), nemški ekonomist, * 5. oktober 1930, Vroclav, Weimarska republika, † 23. avgust 2016, Poznanj, Poljska Leta 1994 je skupaj z Johnom Harsanyjijem in Johnom Nashem prejel Nagrado banke Švedske za ekonomske vede v spomin Alfreda Nobela.

Poglej Algebra in Reinhard Selten

Relacija

Relacija v matematiki in sodobni algebri je odnos (mnogolična preslikava) med elementi množice, na primer dvočlene relacije: enakost.

Poglej Algebra in Relacija

René Descartes

René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.

Poglej Algebra in René Descartes

Rezultanta

Rezultánta je vektorska vsota dveh ali več vektorjev, npr.

Poglej Algebra in Rezultanta

Rhindov matematični papirus

Rhindov matematični papirus, znan tudi kot Papirus Britanskega muzeja BM 10057 in BM 10058, je eden od najbolj znanih virov staroegipčanske matematike.

Poglej Algebra in Rhindov matematični papirus

Riemannova sfera

stereografske projekcije Riemannova sfera z nekaterimi značilnimi točkami Prikaz projekcije kompleksnega števila z\, s kompleksne ravnine v točko z'\, na Riemannovi sferi Brownovo gibanje na 2-sferi - Riemmannovi sferi Riemannova sfera je v matematiki Riemannova ploskev, razširjena na kompleksni ravnini: ki se pojavlja kot kompleksna projektivna premica, kot enorazsežni projektivni prostor \Complex\mathbb^.

Poglej Algebra in Riemannova sfera

Seznam akademskih disciplin

To je seznam akademskih disciplin oziroma področij.

Poglej Algebra in Seznam akademskih disciplin

Seznam matematičnih vsebin

Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Algebra in Seznam matematičnih vsebin

Stari Egipt

Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.

Poglej Algebra in Stari Egipt

Sumerija

Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz.

Poglej Algebra in Sumerija

Tenzorski produkt

Tenzorski produkt (oznaka \,\otimes \) se uporablja na zelo različnih področjih povezanih z vektorji, matrikami, tenzorji, algebrami in topološkimi vektorskimi prostori.

Poglej Algebra in Tenzorski produkt

Teorija enačb

Teorija enačb v matematiki obsega velik del tradicionalne algebre.

Poglej Algebra in Teorija enačb

Teorija množic

Teoríja mnóžic je osnovna matematična disciplina, ki definira in preučuje značilnosti množic in na kateri je zgrajena večina sodobne matematike.

Poglej Algebra in Teorija množic

Thomas Harriot

Thomas Harriot (tudi Hariot ali Harriott), angleški matematik in astronom, * 1560, Oxford, Anglija, † 2. julij 1621, London.

Poglej Algebra in Thomas Harriot

Tullio Levi-Civita

Tullio Levi-Civita, italijanski matematik, * 29. marec 1873, Padova, Italija, † 29. december 1941, Rim.

Poglej Algebra in Tullio Levi-Civita

Unitarna algebra

Unitarna algebra je v matematiki vrsta algebre, ki vsebuje multiplikativni nevtralni element.

Poglej Algebra in Unitarna algebra

Uvod v kvantno mehaniko

Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.

Poglej Algebra in Uvod v kvantno mehaniko

Uzbekistan

Uzbekistan, uradno Uzbekistanska republika (O‘zbekistan Respublikasi) ali Republika Uzbekistan, je celinska država v Srednji Aziji.

Poglej Algebra in Uzbekistan

Vrsta (matematika)

Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.

Poglej Algebra in Vrsta (matematika)

Zgodovina Irana

Karta z arheološkimi kraji v Iranu Zgodovina Irana se običajno nanaša na zgodovino Velikega Irana oziroma ozemlja na katerem so živeli ali živijo številni iranski narodi.

Poglej Algebra in Zgodovina Irana

Zgodovina matematike

Stran iz al Hvarizmijeve ''Algebre'' iz leta 830 vozli, Larcov muzej, Lima, Peru Zgodovína matemátike je področje, ki se prvenstveno ukvarja z izvorom novih odkritij v matematiki in v manjši meri s standardnimi matematičnimi metodami in zapisi v preteklosti.

Poglej Algebra in Zgodovina matematike

1303

1303 (MCCCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Algebra in 1303

, Hermann Weyl, Heronova formula, Hiperbola, Hiperkompleksno število, Hiva, HP-32S, Igor Rostislavovič Šafarevič, Invarianta (matematika), Inverzni element, Ivan Molinaro, Izidor Hafner, Jacobijeva enakost, Johann Heinrich Lambert, John Pell, John Wallis, Jordan Nemorarij, Joseph-Louis de Lagrange, Julius Wilhelm Richard Dedekind, Jurij Vega, Kartezični koordinatni sistem, Kokvaternion, Kombinatorika, Kvadrat, Kvadratni koren števila 5, Lagrangeeva enakost, Leonardo Fibonacci, Leonhard Euler, Lev Semjonovič Pontrjagin, Louis Braille, Marie Ennemond Camille Jordan, Marin Getaldić, Marius Sophus Lie, Matej Brešar, Matematična statistika, Matematični objekt, Matematika, Matematika na šahovnici, Michael Faraday, Mihail Vasiljevič Ostrogradski, Mihajlo Kravčuk, Newtonova metoda, Niccolo Fontana Tartaglia, Niels Henrik Abel, Oktonion, Omar Hajam, Piero della Francesca, Pisava, Polje, Popolni kvadrat, Programi za simbolno računanje, Prve visoke civilizacije, Razmnoževalna strategija, Regiomontan, Reinhard Selten, Relacija, René Descartes, Rezultanta, Rhindov matematični papirus, Riemannova sfera, Seznam akademskih disciplin, Seznam matematičnih vsebin, Stari Egipt, Sumerija, Tenzorski produkt, Teorija enačb, Teorija množic, Thomas Harriot, Tullio Levi-Civita, Unitarna algebra, Uvod v kvantno mehaniko, Uzbekistan, Vrsta (matematika), Zgodovina Irana, Zgodovina matematike, 1303.