Kazalo
125 odnosi: Abasidski kalifat, Abelova nagrada, Abstraktna algebra, Adriaan van Roomen, Al Hvarizmi, Al-Bitrudži, Alexis Claude Clairaut, Algebrska geometrija, Algoritem, Ali Kušči, Alojz Zuffar, Apolonij, Arabščina, Arithmetica, Aritmetika, Arthur Cayley, Aryabhata I., August Ferdinand Möbius, Augustin Louis Cauchy, Augustus De Morgan, Évariste Galois, Babilonska matematika, Bar (računalništvo), Benjamin Peirce, Bhaskara, Boris Nikolajevič Delaunay, Brahmagupta, Carl Friedrich Gauss, Cayley-Dicksonova konstrukcija, Džu Šidžje, Deljenje z ničlo, Diofant, Diskriminanta, Dragan Marušič, Dušan Pagon, Egipčanska algebra, Elementarna funkcija, Enačba, Ernst Pascual Jordan, Evklidska geometrija, Felix Christian Klein, Fokov prostor, Fokovo stanje, Foo, François Viète, Franc Hočevar, GeoGebra, Gerolamo Cardano, Grandijeva vrsta, Grupoid, ... Razširi indeks (75 več) »
Abasidski kalifat
Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.
Poglej Algebra in Abasidski kalifat
Abelova nagrada
Abelovo nagrado podeljuje vsako leto norveški kralj izjemnim matematikom.
Poglej Algebra in Abelova nagrada
Abstraktna algebra
Abstraktna algebra (tudi višja algebra) je matematična disciplina, ki se ukvarja z algebrskimi strukturami kot so: grupoidi, kolobarji, obsegi, moduli, vektorski prostori in algebre.
Poglej Algebra in Abstraktna algebra
Adriaan van Roomen
Adriaan van Roomen (Adriaaen (Adriaen) van (Van) Romen; latinizirano Adrianus Romanus), belgijsko-flamski matematik, * 29. september 1561, Leuven, Flandrija, Belgija, † 4. maj 1615, Mainz, Nemčija.
Poglej Algebra in Adriaan van Roomen
Al Hvarizmi
Naslovna stran al Horizmijeve ''Algebre'' (1831) Al Hvarizmijeva ''Algebra'' Stran latinskega prevoda ''Algorithmi de numero Indorum'', verjetno po Adelardu (Cambridge, University Library, Ii. 6.5.) Zemljevid iz 15. stoletja, ki temelji na Ptolemejevi ''Geografiji'' Al Hvarizmijeve astronomske tabele (Corpus Christ College MS 283, 12.
Poglej Algebra in Al Hvarizmi
Al-Bitrudži
Nur-al-Din abu-Išak al-Bitrudži, špansko-arabski astronom in filozof, * okoli 1130, Maroko, † okoli 1204.
Poglej Algebra in Al-Bitrudži
Alexis Claude Clairaut
Alexis Claude Clairaut ali Clairault, francoski matematik in astronom, * 7. maj 1713, Pariz, Francija, † 17. maj 1765, Pariz.
Poglej Algebra in Alexis Claude Clairaut
Algebrska geometrija
geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.
Poglej Algebra in Algebrska geometrija
Algoritem
Diagram poteka algoritma (Evklidov algoritem) za izračun največjega skupnega delitelja dveh števil ''a'' in ''b'' na lokacijah imenovanih A and B. Algoritem uporabi dve zaporedni odštevanji v dveh zankah: IF test B ≥ A vrne "yes" ali "true" (natančneje, ''število'' ''b'' na lokaciji B je večje ali enako ''številu'' ''a'' na lokaciji A) THEN, algoritem priredi B ← B − A (kar pomeni število ''b'' − ''a'' nadomesti stari ''b'').
Poglej Algebra in Algoritem
Ali Kušči
Alaudin Ali Ibn Mohamed Samarkandi, bolj znan kot mula Ali Kušči (osmansko turško in perzijsko علی قوشچی, kuşçu – turško sokolar,Vlahakis, George (2006). Imperialism and science: social impact and interaction. ABC-CLIO, str. 75, ISBN 978-1-85109-673-2. latinsko Ali Kushgii), je bil turški astronom, matematik in naravoslovec, rojen v Samarkandu, ki se je malo pred letom 1472 preselil v Osmansko cesarstvo, * 1403, Samarkand, Timuridsko cesarstvo, † 16.
Poglej Algebra in Ali Kušči
Alojz Zuffar
Alojz Zuffar, tudi Alojz Čufar, slovenski gozdar, * 7. marec 1852, Predmeja, † 14. september 1907, Dobrova (nem. Mittewald) pri Beljaku.
Poglej Algebra in Alojz Zuffar
Apolonij
Apolonij, starogrški matematik, geometer in astronom, * 265 pr. n. št., Pergeja (sedaj Pamfilija, Anatolija, Turčija), † 170 pr. n. št., Aleksandrija ali pa verjetno Pergamon.
Poglej Algebra in Apolonij
Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.
Poglej Algebra in Arabščina
Arithmetica
Bachet de Méziriac Arithmetica (Aritmetika) je starogrška knjiga oziroma zbirka algebrskih problemov.
Poglej Algebra in Arithmetica
Aritmetika
Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.
Poglej Algebra in Aritmetika
Arthur Cayley
Lord Arthur Cayley, FRS, angleški matematik in odvetnik, * 16. avgust 1821, Richmond na Temzi (Richmond upon Thames), grofija Surrey, Anglija, † 26. januar 1895, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.
Poglej Algebra in Arthur Cayley
Aryabhata I.
Āryabhata I. Starejši (tudi Āriabhata; devanāgarī आर्यभट), indijski matematik in astronom, * 476, Ašmaka, Indija, † 550.
Poglej Algebra in Aryabhata I.
August Ferdinand Möbius
August Ferdinand P. J. Möbius, nemški matematik in astronom, * 17. november 1790, Schulpforta, Saška, Nemčija, † 26. september 1868, Leipzig, Nemčija.
Poglej Algebra in August Ferdinand Möbius
Augustin Louis Cauchy
Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.
Poglej Algebra in Augustin Louis Cauchy
Augustus De Morgan
Augustus De Morgan, škotski matematik, logik in filozof, * 27. junij 1806, Madura, Britanska Indija (sedaj Maduraj, Tamil Nadu, Indija), † 18. marec 1871, London, Anglija.
Poglej Algebra in Augustus De Morgan
Évariste Galois
Évariste Galois, francoski matematik, * 25. oktober 1811, Bourg-la-Reine pri Parizu, Francosko cesarstvo (sedaj Francija), † 31. maj 1832, Pariz, Kraljevina Francija (sedaj Francija).
Poglej Algebra in Évariste Galois
Babilonska matematika
kvadrata s stranico 30. Rezultat je 42 25 35 oziroma 42,4263888... Babilonska matematika, znana tudi kot asirsko-babilonska matematika, je bila matematika, ki so jo od zgodnje Sumerije do padca Babilona leta 539 pr.
Poglej Algebra in Babilonska matematika
Bar (računalništvo)
Bar je metasintaktična spremenljivka, ki se v računalništvu veliko uporablja za abstraktno predstavitev podatkov in se lahko uporabi za predstavitev katerega koli dela zapletenega sestava ali ideje, npr.
Poglej Algebra in Bar (računalništvo)
Benjamin Peirce
Louis Agassis in Benjamin Peirce Benjamin Peirce, ameriški matematik in astronom, * 4. april 1809, Salem, Massachusetts, ZDA, † 6. oktober 1880, Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Poglej Algebra in Benjamin Peirce
Bhaskara
Bhaskara II., imenovan Ačārja (sanskrtsko učitelj, učeni), indijski matematik in astronom, * 1114, Biddur, Indija, † 1185, verjetno Udžain.
Poglej Algebra in Bhaskara
Boris Nikolajevič Delaunay
Boris Nikolajevič Delaunay, tudi fonetično Delone,, ruski matematik, * 15. marec 1890, Sankt-Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 17. julij 1980, Moskva,Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Algebra in Boris Nikolajevič Delaunay
Brahmagupta
Brahmagupta (tudi Bramagupta) (ब्रह्मगुप्त), indijski matematik in astronom, * 598, Bhinmal, Indija, † 668, verjetno Udžain, Indija.Je avtor dveh zgodnjih matematičnih in astronomskih del:teoretično delo Brāhmasfuṭasiddānta (BSS, "pravilni brahmanski sestav", iz leta 628), in Kaṇḍahādjaka ("užitni zalogaj", iz leta 665), besedilo bolj praktične narave.
Poglej Algebra in Brahmagupta
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Poglej Algebra in Carl Friedrich Gauss
Cayley-Dicksonova konstrukcija
Cayley-Dicksonova konstrukcija omogoča tvorbo zaporedja algeber nad obsegom realnih števil tako, da ima vsaka algebra dvakratno razsežnost predhodne.
Poglej Algebra in Cayley-Dicksonova konstrukcija
Džu Šidžje
Džu Šidžje (poenostavljena kitajščina: 朱世杰; tradicionalna kitajščina: 朱世傑; pinjin: Zhū Shìjié; Wade–Giles: Chu Shih-chieh, 1249–1314), vljudnostno ime Hančing (漢卿; pinjin: Hanqing), psevdonim Songting (松庭), kitajski matematik, * 1270, † 1330.
Poglej Algebra in Džu Šidžje
Deljenje z ničlo
Funkcija y.
Poglej Algebra in Deljenje z ničlo
Diofant
Diofant (tudi Diofantes) (Diófantos hó Aleksandreŭs), grški matematik, * okoli 200/214, (verjetno) Aleksandrija, † okoli 284/298.
Poglej Algebra in Diofant
Diskriminanta
Diskriminanta (oznaka \Delta) je v algebri pojem, ki se uporablja v povezavi z mnogočleniki.
Poglej Algebra in Diskriminanta
Dragan Marušič
Dragan Marušič, slovenski matematik, * 1. maj 1953.
Poglej Algebra in Dragan Marušič
Dušan Pagon
Dušan Pagon, slovenski matematik, * 18. julij 1955, Ljubljana.
Poglej Algebra in Dušan Pagon
Egipčanska algebra
Egipčanska algebra je algebra, ki se je razvila in uporabljala s Starem Egiptu.
Poglej Algebra in Egipčanska algebra
Elementarna funkcija
+1 Elementárna fúnkcija je v matematiki funkcija, ki jo je moč sestaviti iz končnega števila osnovnih elementarnih funkcij, kot so.
Poglej Algebra in Elementarna funkcija
Enačba
Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.
Poglej Algebra in Enačba
Ernst Pascual Jordan
Ernst Pascual Jordan, nemški fizik in matematik, * 18. oktober 1902, Hannover, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 31. julij 1980, Hamburg, Zahodna Nemčija (sedaj Nemčija).
Poglej Algebra in Ernst Pascual Jordan
Evklidska geometrija
Evklídska geometríja (tudi Evklídova geometríja, zastarelo evklídična geometríja, včasih tudi parabólična geometríja) je geometrija zasnovana na delu Evklida iz Aleksandrije.
Poglej Algebra in Evklidska geometrija
Felix Christian Klein
Felix Christian Klein, nemški matematik, * 25. april 1849, Düsseldorf, Nemčija, † 22. junij 1925, Göttingen, Nemčija.
Poglej Algebra in Felix Christian Klein
Fokov prostor
Fokov prostor je algebrski sestav (Hilbertov prostor), ki se uporablja v kvantni mehaniki za opis kvantnih stanj s spremenljivim ali pa neznanim številom delcev.
Poglej Algebra in Fokov prostor
Fokovo stanje
Fókovo stánje je poljubno stanje Fokovega prostora z dobro določenim številom delcev v vsakem stanju.
Poglej Algebra in Fokovo stanje
Foo
Foo je metasintaktična spremenljivka, ki se v računalništvu pogosto uporablja za abstraktno predstavitev podatkov in se lahko uporabi za predstavitev katerega koli dela zapletenega sestava ali ideje, npr.
Poglej Algebra in Foo
François Viète
François Viète (tudi Vieta in Viette) (Francisci Vietæ), francoski pravnik in matematik, * 1540, Fontenay-le-Comte, Poitou, Francija, † 13. februar 1603, Pariz, Francija.
Poglej Algebra in François Viète
Franc Hočevar
Franc Jože Hočevar, slovenski matematik, fizik in pisec matematičnih knjig, * 10. oktober 1853, Metlika, † 19. junij 1919, Gradec.
Poglej Algebra in Franc Hočevar
GeoGebra
GeoGebra se je pojavila kot program za dinamično geometrijo v letu 2001, v katerem pa sta se prepletali geometrija in algebra ravnine.
Poglej Algebra in GeoGebra
Gerolamo Cardano
Gerolamo Cardano, italijanski matematik, astronom, zdravnik, filozof, fizik, astrolog in kockar, * 24. september 1501, Pavia, Vojvodina Milano, danes Italija, † 21. september 1576, Rim.
Poglej Algebra in Gerolamo Cardano
Grandijeva vrsta
Grandijeva vŕsta se v matematiki včasih imenuje neskončna vrsta 1 − 1 + 1 − 1 + ···, oziroma zapisana z znakom za vsoto: Vrsta se imenuje po italijanskem rimskokatoliškem duhovniku, filozofu, matematiku in inženirju Luigiju Guidu Grandiju, ki je leta 1703 podal o njej pomembno razpravo v knjigi Quadratura circula et hyperbolae per infinitas hyperbolas geometrice exhibita.
Poglej Algebra in Grandijeva vrsta
Grupoid
Grupoid v abstraktni algebri je v starejši slovenski matematični terminologiji osnovna vrsta algebrske strukture in je urejeni par (S, f), kjer je S neprazna množica, f pa dvočlena operacija na njej.
Poglej Algebra in Grupoid
Hermann Weyl
Hermann Klaus Hugo Weyl, nemški matematik in fizik, * 9. november 1885, Elmshorn pri Hamburgu, Prusija, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 8. december 1955, Zürich, Švica.
Poglej Algebra in Hermann Weyl
Heronova formula
Trikotnik s stranicami ''a'', ''b'' in ''c'' Heronova formula (tudi Heronova enačba ali Heronov obrazec) je v ravninski geometriji formula za računanje ploščine trikotnika s podanimi stranicami, brez uporabe velikosti kotov.
Poglej Algebra in Heronova formula
Hiperbola
Hiperbola, kosatica je ena izmed stožnic.
Poglej Algebra in Hiperbola
Hiperkompleksno število
Hiperkompleksno število je element algebre nad obsegom realnih ali kompleksnih števil.
Poglej Algebra in Hiperkompleksno število
Hiva
Umetnost in arhitektura sta v Itčan Kali izjemna Hiva (uzbeško Xiva, cirilsko Хива; tudi Chiwa ali Khiva) je mesto v današnjem Uzbekistanu.
Poglej Algebra in Hiva
HP-32S
HP-32S HP-32SII (zeleno/vijolična kombinacija) HP-32SII (zlatorumena/modra kombinacija) HP-32S (s kodnim imenom »Leonardo«) je bilo programabilno znanstveno računalo (kalkulator, žepni računalnik) z obratnim poljskim zapisom (RPN), ki ga je izdelovalo podjetje Hewlett-Packard med letoma 1988 in 1991.
Poglej Algebra in HP-32S
Igor Rostislavovič Šafarevič
Igor Rostislavovič Šafarevič, ruski matematik, filozof, publicist in politik, * 3. junij 1923, Žitomir, Sovjetska zveza (danes Ukrajina), † 19. februar 2017, Moskva.
Poglej Algebra in Igor Rostislavovič Šafarevič
Invarianta (matematika)
Invarianta je v matematiki značilnost nekaterih matematičnih objektov, ki ostane nespremenjena, kadar se izvede določene transformacije na tem objektu.
Poglej Algebra in Invarianta (matematika)
Inverzni element
Invêrzni elemênt ali invêrz je v algebri element, ki v povezavi z določeno računsko operacijo deluje obratno kot dani elemet a. Inverz elementa a na splošno označimo a−1.
Poglej Algebra in Inverzni element
Ivan Molinaro
Ivan ali Janez Molinaro, slovenski matematik in fizik, * 26. oktober 1903, Škofja Loka, † 19. julij 1988, Stara Loka.
Poglej Algebra in Ivan Molinaro
Izidor Hafner
Izidor Hafner, slovenski matematik in logik, * 1949.
Poglej Algebra in Izidor Hafner
Jacobijeva enakost
Jacobijeva enákost ali ~ identitéta je v matematiki lastnost binarne operacije, ki določa kako se za dano operacijo obnaša vrstni red računanja.
Poglej Algebra in Jacobijeva enakost
Johann Heinrich Lambert
Lambertov verižni ulomek iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768) Johann Heinrich Lambert, francosko-švicarsko-nemški matematik, fizik, astronom in filozof, * 26.
Poglej Algebra in Johann Heinrich Lambert
John Pell
John Pell, angleški matematik, * 1. marec 1611, Southwick, grofija Sussex, Anglija, † 12. december 1685, London.
Poglej Algebra in John Pell
John Wallis
John Wallis, angleški matematik samouk, * 23. november 1616, Ashford, grofija Kent, Anglija, † 28. oktober 1703, Oxford.
Poglej Algebra in John Wallis
Jordan Nemorarij
Jordan Nemorarij (ali latinsko Jordanus de Nemore), nemški, fizik, matematik in astronom, * okoli 1170, † 1237 Nemorarij je v svojih delih Demonstratio de algorismo in De Numeris datis prvi dosledno uporabljal algebrske simbole za poljubna števila, ki so nastopala v računskih operacijah.
Poglej Algebra in Jordan Nemorarij
Joseph-Louis de Lagrange
Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.
Poglej Algebra in Joseph-Louis de Lagrange
Julius Wilhelm Richard Dedekind
Julius Wilhelm Richard Dedekind, nemški matematik, * 6. avgust 1831, Braunschweig, Nemčija, † 12. februar 1916, Braunschweig.
Poglej Algebra in Julius Wilhelm Richard Dedekind
Jurij Vega
Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).
Poglej Algebra in Jurij Vega
Kartezični koordinatni sistem
Kartézični koordinátni sistém je pravokotni koordinatni sistem, ki ga določata dve (v dvorazsežnem prostoru) ali tri (v trirazsežnem) med seboj pravokotni osi.
Poglej Algebra in Kartezični koordinatni sistem
Kokvaternion
Kokvaternion (tudi Gödelov kvaternion) je element štirirazsežne asociativne algebre, ki jo je uvedel angleški odvetnik in matematik James Cockle (1819 – 1895).
Poglej Algebra in Kokvaternion
Kombinatorika
rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.
Poglej Algebra in Kombinatorika
Kvadrat
Kvadrat Kvadrát ima več pomenov.
Poglej Algebra in Kvadrat
Kvadratni koren števila 5
Kvadratni koren števila 5 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 5.
Poglej Algebra in Kvadratni koren števila 5
Lagrangeeva enakost
Lagrangeeva enákost ali Lagrangeeva identitéta je v algebri enakost: ki velja za dve poljubni množici in realnih ali kompleksnih števil (oziroma splošneje, elementov komutativnega kolobarja).
Poglej Algebra in Lagrangeeva enakost
Leonardo Fibonacci
Leonardo Pisano Fibonacci, italijanski matematik, * 1170, (verjetno) Pisa, Italija, † 1250, mogoče Pisa.
Poglej Algebra in Leonardo Fibonacci
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Algebra in Leonhard Euler
Lev Semjonovič Pontrjagin
Lev Semjonovič Pontrjagin (rusko Лев Семёнович Понтря́гин), ruski matematik, * 3. september (21. avgust, ruski koledar) 1908, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 3. maj 1988, Moskva.
Poglej Algebra in Lev Semjonovič Pontrjagin
Louis Braille
Louis Braille, francoski izumitelj, * 4. januar 1809, Coupvray, Francija, † 6. januar 1852, Pariz.
Poglej Algebra in Louis Braille
Marie Ennemond Camille Jordan
Marie Ennemond Camille Jordan, francoski matematik, * 5. januar 1838, La Croix-Rousse, Lyon, Francija, † 22. januar 1922, Pariz, Francija.
Poglej Algebra in Marie Ennemond Camille Jordan
Marin Getaldić
Marin Getaldić ((včasih tudi Ghettaldi)), hrvaški matematik, fizik in astronom, * 2. oktober 1568, Dubrovnik, † 11. april 1626, Dubrovnik.
Poglej Algebra in Marin Getaldić
Marius Sophus Lie
Marius Sophus Lie, norveški matematik, * 17. december 1842, Nordfjordeid, Norveška, † 18. februar 1899, Kristianija, (sedaj Oslo).
Poglej Algebra in Marius Sophus Lie
Matej Brešar
Matej Brešar, slovenski matematik, * 26. september 1963, Kranj.
Poglej Algebra in Matej Brešar
Matematična statistika
Matematična statistika je uporaba teorije verjetnosti na področju statistike, v nasprotju z metodami zbiranja statističnih podatkov.
Poglej Algebra in Matematična statistika
Matematični objekt
Matemátični objékt je abstraktni pojem, posebna vrsta abstraktnega objekta, ki se uporablja v matematiki in filozofiji, izvira pa iz matematike.
Poglej Algebra in Matematični objekt
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Algebra in Matematika
Matematika na šahovnici
Naslovnica Gikove knjige Matematika na šahovnici povezuje šah in matematiko.
Poglej Algebra in Matematika na šahovnici
Michael Faraday
Michael Faraday, je bil angleški fizik in kemik in član Kraljeve družbe, ki je veliko prispeval k poznavanju elektromagnetizma in elektrokemije, * 22. september 1791, Newington, grofija Surrey, Anglija, † 25. avgust 1867, Hampton Court pri Londonu, Anglija.
Poglej Algebra in Michael Faraday
Mihail Vasiljevič Ostrogradski
Mihail Vasiljevič Ostrogradski (Mihajlo Vasiljovič Ostrogradski), ruski matematik, mehanik in fizik ukrajinsko kozaškega rodu, * 24. september (12. september, ruski koledar) 1801, vas Pašenivka, Kobeljakški ujezd, Poltavska gubernija, Ruski imperij (sedaj Kozelščinski rajon, Poltavska oblast, Ukrajina), † 1.
Poglej Algebra in Mihail Vasiljevič Ostrogradski
Mihajlo Kravčuk
Mihajlo Pilipovič Kravčuk, ukrajinski matematik, 27. september 1892, Čovnici, Ruski imperij (sedaj Volinska oblast, Ukrajina), † 9. marec 1942, Kolima, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Algebra in Mihajlo Kravčuk
Newtonova metoda
Newtonova metóda ali tangéntna metóda je v matematiki in še posebej numerični analizi numerična metoda za iskanje ničel funkcije.
Poglej Algebra in Newtonova metoda
Niccolo Fontana Tartaglia
Niccolo (pravo ime Fontana) Tartaglia (ali tudi Tartalea), italijanski matematik, fizik, inženir in geodet, * 1499 ali 1500, Brescia, Beneška republika, Italija, † 13. december 1557, Benetke.
Poglej Algebra in Niccolo Fontana Tartaglia
Niels Henrik Abel
Niels Henrik Abel, norveški matematik, * 5. avgust 1802, Nedstrand pri Finnoyi, pokrajina Rogaland, Norveška, † 6. april 1829, Froland pri Arendalu, Norveška.
Poglej Algebra in Niels Henrik Abel
Oktonion
Októnion (tudi Cayleyjevo število, Cayleyjev oktonion ali oktava) (oznaka množice oktonionov \mathbb O \) je neasociativna razširitev kvaternionov.
Poglej Algebra in Oktonion
Omar Hajam
Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.
Poglej Algebra in Omar Hajam
Piero della Francesca
Piero della Francesca, rojen kot Piero di Benedetto de' Franceschi, italijanski slikar zgodnje renesanse, matematik in geometer, * ok.
Poglej Algebra in Piero della Francesca
Pisava
logografska pisava) Pisáva je grafična predstavitev elementov jezika in stavkov z uporabo grafemov.
Poglej Algebra in Pisava
Polje
Polje je lahko.
Poglej Algebra in Polje
Popolni kvadrat
Popólni kvadrát ima v matematiki dva pomena.
Poglej Algebra in Popolni kvadrat
Programi za simbolno računanje
Programi za simbolno računanje (angleški izraz je Computer algebra system (računalniški algebrski sistem); kratica CAS) so programi, ki omogočajo simbolično matematiko.
Poglej Algebra in Programi za simbolno računanje
Prve visoke civilizacije
Prve visoke civilizacije so nastale približno leta 3500 pr.
Poglej Algebra in Prve visoke civilizacije
Razmnoževalna strategija
V ekologiji se za opisovanje razmnoževanja organizmov pogosto uporabljata r-strategija in K-strategija.
Poglej Algebra in Razmnoževalna strategija
Regiomontan
Johannes Müller Königsberžan Regiomontan, nemški matematik in astronom, * 6. junij 1436, Unfinden pri Königsbergu, škofija Mainz, Bavarska, Nemčija, † 6. julij 1476, Rim, Italija.
Poglej Algebra in Regiomontan
Reinhard Selten
Reinhard Justus Reginald Selten (IPA ˈʁaɪ̯nhaʁt ˈzɛltn̩), nemški ekonomist, * 5. oktober 1930, Vroclav, Weimarska republika, † 23. avgust 2016, Poznanj, Poljska Leta 1994 je skupaj z Johnom Harsanyjijem in Johnom Nashem prejel Nagrado banke Švedske za ekonomske vede v spomin Alfreda Nobela.
Poglej Algebra in Reinhard Selten
Relacija
Relacija v matematiki in sodobni algebri je odnos (mnogolična preslikava) med elementi množice, na primer dvočlene relacije: enakost.
Poglej Algebra in Relacija
René Descartes
René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.
Poglej Algebra in René Descartes
Rezultanta
Rezultánta je vektorska vsota dveh ali več vektorjev, npr.
Poglej Algebra in Rezultanta
Rhindov matematični papirus
Rhindov matematični papirus, znan tudi kot Papirus Britanskega muzeja BM 10057 in BM 10058, je eden od najbolj znanih virov staroegipčanske matematike.
Poglej Algebra in Rhindov matematični papirus
Riemannova sfera
stereografske projekcije Riemannova sfera z nekaterimi značilnimi točkami Prikaz projekcije kompleksnega števila z\, s kompleksne ravnine v točko z'\, na Riemannovi sferi Brownovo gibanje na 2-sferi - Riemmannovi sferi Riemannova sfera je v matematiki Riemannova ploskev, razširjena na kompleksni ravnini: ki se pojavlja kot kompleksna projektivna premica, kot enorazsežni projektivni prostor \Complex\mathbb^.
Poglej Algebra in Riemannova sfera
Seznam akademskih disciplin
To je seznam akademskih disciplin oziroma področij.
Poglej Algebra in Seznam akademskih disciplin
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Algebra in Seznam matematičnih vsebin
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Algebra in Stari Egipt
Sumerija
Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz.
Poglej Algebra in Sumerija
Tenzorski produkt
Tenzorski produkt (oznaka \,\otimes \) se uporablja na zelo različnih področjih povezanih z vektorji, matrikami, tenzorji, algebrami in topološkimi vektorskimi prostori.
Poglej Algebra in Tenzorski produkt
Teorija enačb
Teorija enačb v matematiki obsega velik del tradicionalne algebre.
Poglej Algebra in Teorija enačb
Teorija množic
Teoríja mnóžic je osnovna matematična disciplina, ki definira in preučuje značilnosti množic in na kateri je zgrajena večina sodobne matematike.
Poglej Algebra in Teorija množic
Thomas Harriot
Thomas Harriot (tudi Hariot ali Harriott), angleški matematik in astronom, * 1560, Oxford, Anglija, † 2. julij 1621, London.
Poglej Algebra in Thomas Harriot
Tullio Levi-Civita
Tullio Levi-Civita, italijanski matematik, * 29. marec 1873, Padova, Italija, † 29. december 1941, Rim.
Poglej Algebra in Tullio Levi-Civita
Unitarna algebra
Unitarna algebra je v matematiki vrsta algebre, ki vsebuje multiplikativni nevtralni element.
Poglej Algebra in Unitarna algebra
Uvod v kvantno mehaniko
Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.
Poglej Algebra in Uvod v kvantno mehaniko
Uzbekistan
Uzbekistan, uradno Uzbekistanska republika (O‘zbekistan Respublikasi) ali Republika Uzbekistan, je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Algebra in Uzbekistan
Vrsta (matematika)
Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.
Poglej Algebra in Vrsta (matematika)
Zgodovina Irana
Karta z arheološkimi kraji v Iranu Zgodovina Irana se običajno nanaša na zgodovino Velikega Irana oziroma ozemlja na katerem so živeli ali živijo številni iranski narodi.
Poglej Algebra in Zgodovina Irana
Zgodovina matematike
Stran iz al Hvarizmijeve ''Algebre'' iz leta 830 vozli, Larcov muzej, Lima, Peru Zgodovína matemátike je področje, ki se prvenstveno ukvarja z izvorom novih odkritij v matematiki in v manjši meri s standardnimi matematičnimi metodami in zapisi v preteklosti.
Poglej Algebra in Zgodovina matematike
1303
1303 (MCCCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Algebra in 1303