Odpri v Google MapsKazalo
150 odnosi: Abu Hamid al-Garnati, Abul Faradž Al Isfahani, Agneza Antioška, Ajubidi, Al Mukadasi, Al-Adil I., Al-Aksa, Al-Farabi, Al-Kamil, Al-Kamil Mohamed, Al-Zahir, Alalah, Alanya, Apamea, Aplahanda, Arabski polotok, Arhitektura Mezopotamije, Atabeg, Şanlıurfa, Balduin II. Jeruzalemski, Baltadži Mehmed Paša, Bara, Bazilij II., Beit ed-Dine, Bitka na Ager Sanguinisu, Bitka pri Harranu, Bitka pri Kadešu, Bitka pri Manzikertu, Bizantinsko cesarstvo, Damask, Džida, Deir ez-Zor, Devolska pogodba, Druga križarska vojna, Dvorišče, Ebla, Eleonora Akvitanska, Emar, Filistejci, Gabriel Acacius Coussa, Gaziantep, Gornja Mezopotamija, Grad Ajlun, Grofija Edesa, Halabija, Hama, Hamurabi I. Jamhadski, Hamurabi III. Jamhadski, Hetiti, Homs, ... Razširi indeks (100 več) »
Abu Hamid al-Garnati
Abu Hamid Mohamed ibn Abd al-Rahman ibn Sulejman ibn Rabi al-Māzinī al-Qaisi, svetovni potnik iz Granade v Andaluziji, ki je potoval po vzhodni in srednji Evropi in svoja potovanja opisal v potopisu Tuhfat al-albab (Darilo src), * okoli 1080, Granada, Al Andaluz, † 1170, Damask.
Poglej Alep in Abu Hamid al-Garnati
Abul Faradž Al Isfahani
Abul Faradž Al Isfahani (polno ime Ali Ibn Al Husajn Abul Faradž Al Isfahani).
Poglej Alep in Abul Faradž Al Isfahani
Agneza Antioška
Agneza Antioška ali Agneza Châtillonska, je bila prva žena grskega kralja Béle III. in od leta 1172 do 1184 ogrska kraljica, * 1154, Antiohija, † 1184, Székesfehérvár.
Poglej Alep in Agneza Antioška
Ajubidi
Ajubidi so bili muslimanska vladarska dinastija kurdskega porekla, ki je v 12. in 13. stoletju vladala v Egiptu, Siriji, Jemnu (razen gorovja na severu), Dijar Bakru, Meki, Hedžasu in severnemu Iraku.
Poglej Alep in Ajubidi
Al Mukadasi
Šams al-Dīn Abū ʿAbd Allāh Muḥammad ibn Aḥmad ibn Abī Bakr Al Makdisī (arabsko شَمْس ٱلدِّيْن أَبُو عَبْد ٱلله مُحَمَّد ابْن أَحْمَد ابْن أَبِي بَكْر ٱلْمَقْدِسِي), bolj znan kot Al Mukadasi (arabsko ٱلْمُقَدَّسِي) ali Al Makdisī (arabsko ٱلْمَقْدِسِي) je bil srednjeveški arabski geograf, avtor dela Aḥsan al-taqāsīm fī maʿrifat al-aqālīm (Najboljša razdelitev za poznavanje provinc) in knjige Opis Sirije (vključno s Palestino), * okoli 945/946, † 991.
Poglej Alep in Al Mukadasi
Al-Adil I.
Al-Adil I. (arabsko الملك العادل سيف الدين أبو بكر بن أيوب, al-Malik al-Adil Sajf ad-Din Abu-Bakr Ahmed ibn Nadžm ad-Din Ajub, slovensko Ahmed, sin Nadžma ad-Din Ajuba, oče Bakra, pravični kralj, meč vere, ali kratko العادل) je bil četrti sultan Egipta in Sirije, brat sultana Saladina, ustanovitelja Sultanata Egipt in Ajubidske dinastije, * junij 1145, † 31.
Poglej Alep in Al-Adil I.
Al-Aksa
Mošeja al-Aksa ali džamija Al-Aksa, znana tudi kot mošeja Qibli,Williams, George (1849).
Poglej Alep in Al-Aksa
Al-Farabi
Abi Nasr (abu-Nasr) Mohamed ibn-Mohamed ben Uzlag ibn-Tarkan al-Farabi (Alfarabi), turški filozof in učenjak, * 870, Vasij pri Farabu, pokrajina Transoksanija, Perzija, (danes Turkmenistan), † 950, Damask, Sirija.
Poglej Alep in Al-Farabi
Al-Kamil
Al-Kamil (arabsko الكامل) a polnim imenom al-Malik al-Kamil Naser ad-Din Abu al-Ma'ali Muhammad je bil muslimanski vladar in četrti ajubidski sultan Egipta, * okoli 1177, † 6. marec 1238.
Poglej Alep in Al-Kamil
Al-Kamil Mohamed
Al-Malik Mohamed (arabsko الملك الكامل نصیرالدین محمد, al-Malik al-Kāmil Naṣīr ad-Dīn Muḥammad) je bil sin emirja al-Muzaffarja Gazija in zadnji emir Mayyafariqina, * ni znano, † 7. april 1260, Mayyafariqin.
Poglej Alep in Al-Kamil Mohamed
Al-Zahir
Abu al-Hasan Ali ibn al-Hakim (arabsko أبو الحسن علي ابن الحاكم), bolj znan kot al-Zahir li-izaz Din Alah (arabsko الظاهر لإعزاز دين الله, dobesedno 'Tisti, ki odkrito nastopa, da bi okrepil Božjo vero'), je bil sedmi kalif Fatimidskega kalifata, ki je vladal od leta 1021 do 1036, * 20.
Poglej Alep in Al-Zahir
Alalah
Alalah (hetitsko Alalaḫ) je bila starodavna mestna država v pozni bronasti dobi v dolini reke Amuq v sedanji turški provinci Hatay.
Poglej Alep in Alalah
Alanya
Alanya, nekdanja Alaiye, je sredozemsko letoviško mesto v turški provinci Antalya na južni obali Anatolije.
Poglej Alep in Alanya
Apamea
Kolonada ob ''cardu maximusu'' Baza zaobljubnega stebra Pokrito stebrišče nekdanje hiše ob ''cardu maximusu'' Pogled na celotno ohranjeno kolonado vzdolž ''carda maximusa'' Apamea (arabsko أفاميا ali آفاميا, Afamia) je nekdanje rimsko mesto z dobro ohranjenimi ruševinami v današnji severozahodni Siriji.
Poglej Alep in Apamea
Aplahanda
Aplahanda je bil kralj Karkemiša, ki je vladal verjetno od 1786 do 1766 pr.
Poglej Alep in Aplahanda
Arabski polotok
Satelitski posnetek Arabskega polotoka Arabski polotok (arabsko شِبْهُ الْجَزِيرَةِ الْعَرَبِيَّة, šibhu l-džazīrati l-ʿarabija, ali جَزِيرَةُ الْعَرَب, džazīratu l-ʿarab) ali Arabija, je polotok v zahodni Aziji, ki leži severovzhodno od Afrike na Arabski plošči.
Poglej Alep in Arabski polotok
Arhitektura Mezopotamije
Arhitektura Mezopotamije je starodavna arhitektura rečnega sistema Tigris – Evfrat (znana tudi kot Mezopotamija), ki zajema več različnih kultur in sega v obdobje od 10.
Poglej Alep in Arhitektura Mezopotamije
Atabeg
Atabeg, Atabek ali (v turških jezikih) Atabey, (armensko: Աթաբեկ, Atabek) je bil deden plemiški naslov turškega porekla.
Poglej Alep in Atabeg
Şanlıurfa
Şanlıurfa, skrajšano Ourfa ali Urfa, mesto v jugovzhodni Turčiji in glavno mesto province Şanlıurfa, nekdanja Edesa.
Poglej Alep in Şanlıurfa
Balduin II. Jeruzalemski
Balduin II.
Poglej Alep in Balduin II. Jeruzalemski
Baltadži Mehmed Paša
Baltadži Mehmed Paša ali Pakčemujezin Baltadžı Mehmed Paša (turško Baltacı Mehmed Paşa) je bil državnik Osmanskega cesarstva, * 1662, Osmancık, Osmansko cesarstvo, † julij 1712, Lemnos, Osmansko cesarstvo.
Poglej Alep in Baltadži Mehmed Paša
Bara
Bara (arabsko بارة) oz.
Poglej Alep in Bara
Bazilij II.
Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10.
Poglej Alep in Bazilij II.
Beit ed-Dine
Beit ed-Dine (بيت الدين), znan tudi kot Btaddine (بتدين) je majhno mesto in upravno glavno mesto okrožja Chouf v guvernatu Libanonskem gorovju, približno 45 km jugovzhodno od Bejruta, od zgodovinskega mesta Deir al-Kamar pa ga loči le globoka in strma dolina.
Poglej Alep in Beit ed-Dine
Bitka na Ager Sanguinisu
Bitka na Ager Sanguinisu (oz. bitka na krvavem polju; tudi bitka pri Sarmadi) je bil spopad med križarsko državo Antiohijo in Ortokidi iz Alepa 28. junija 1119.
Poglej Alep in Bitka na Ager Sanguinisu
Bitka pri Harranu
Bitka pri Harranu je bila bitka med križarskima državama Antiohijo in Edeso in Turki Seldžuki.
Poglej Alep in Bitka pri Harranu
Bitka pri Kadešu
Bitka pri Kadešu med Novim egipčanskim kraljestvom faraona Ramzesa II. in Hetitskim cesarstvom kralja Muvatalija II. je potekala pri mestu Kadeš ob Orontu, malo gorvodno od sodobnega jezera Homs na meji med Libanonom in Sirijo.
Poglej Alep in Bitka pri Kadešu
Bitka pri Manzikertu
Bitka pri Manzikertu je bil spopad med Bizantinskim in Seldžuškim cesarstvom, katerima sta vladala cesar Roman IV. Diogen in sultan Alp Arslan.
Poglej Alep in Bitka pri Manzikertu
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Alep in Bizantinsko cesarstvo
Damask
Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.
Poglej Alep in Damask
Džida
Džida, Jidda, Jedda, Jiddah, je pristaniško mesto v regiji Hedžas v zahodni Saudovi Arabiji in trgovsko središče države.
Poglej Alep in Džida
Deir ez-Zor
Deir ez-Zur (arabsko دير الزور, armensko Ter Zor) je mesto v osrednjem delu Sirije z okoli 130.000 prebivalci.
Poglej Alep in Deir ez-Zor
Devolska pogodba
Devolska pogodba je bila pogodba, ki sta jo leta 1108 podpisala Bohemond I. Antiohijski in cesar Bizantinskega cesarstva Aleksej I. Komnen.
Poglej Alep in Devolska pogodba
Druga križarska vojna
Druga križarska vojna (1147–1149) je bil drugi veliki križarski pohod v Sveto deželo.
Poglej Alep in Druga križarska vojna
Dvorišče
Dvoríšče (tudi dvór iz prvotnega pomena kar je za vrati, prostor ali zgradba za ogrado; angleško courtyard, nemško Hof, francosko cour d'immeuble, italijansko corte) je omejeno območje, pogosto obdano z ograjo, zgradbo ali kompleksom, ki je odprto proti nebu.
Poglej Alep in Dvorišče
Ebla
Ebla (arabsko إبلا, sodobno تل مرديخ, Tell Mardikh) je bila eno od najstarejših kraljestev v Siriji.
Poglej Alep in Ebla
Eleonora Akvitanska
Eleonora (ok. 1122 – 1. april 1204; francosko Aliénor d'Aquitaine, izgovorjeno) je bila francoska kraljica od 1137 do 1152 kot žena kralja Ludvika VII., angleška kraljica od 1154 do 1189 kot žena kralja Henrika II. in vojvodinja Akvitanska od leta 1137 do svoje smrti leta 1204.
Poglej Alep in Eleonora Akvitanska
Emar
Emar, sodobni Tell Meskene, je arheološko najdišče v Guvernatu Alep, Sirija.
Poglej Alep in Emar
Filistejci
Gat Filistejci (hebrejsko פְּלִשְׁתִּים pelištīm, novoegipčansko Peleset) so bili staroveško ljudstvo, naseljeno v Filisteji, ozemlju med Sredozemskim morjem, Sirsko-arabsko puščavo, južnim Libanonom in Mrtvim morjem.
Poglej Alep in Filistejci
Gabriel Acacius Coussa
Gabriel Acacius Coussa B.A., italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 3. avgust 1897, Aleppo, † 29. julij 1962, Rim.
Poglej Alep in Gabriel Acacius Coussa
Gaziantep
Gaziantep, predhodno in še vedno poluradno poimenovan Antep, je mesto v zahodnem delu turške regije Jugovzhodna Anatolija, približno 185 km vzhodno od Adane in 97 km severno od sirijskega Alepa.
Poglej Alep in Gaziantep
Gornja Mezopotamija
Al-Džazira—Gornja Mezopotamija na posnetku Bližnjega vzhoda Gornja Mezopotamija (arabsko الجزيرة, al-Džazira, slovensko otok) je ime višavja in velike izprane ravnine v severozahodnem Iraku, severovzhodni Siriji in jugovzhodni Turčiji na severnem Bližnjem vzhodu.
Poglej Alep in Gornja Mezopotamija
Grad Ajlun
Grad Ajlun (arabsko: قلعة عجلون; transliterirano: Qalʻat 'Ajloun), znan tudi kot grad Rabad (arabsko: قلعة الربض; prevedeno: Qalʻat ar-Rabadh), je muslimanski grad iz 12.
Poglej Alep in Grad Ajlun
Grofija Edesa
Grofija Edesa (1098-1144) je bila prva križarska država, ki so je ustanovili že med prvo križarsko vojno leta 1098.
Poglej Alep in Grofija Edesa
Halabija
Halabija (arabsko حلبيّة, latinsko/grško: Zenobia, Birtha) je arheološko najdišče na desnem bregu Evfrata v guvernatu Deir ez-Zor, Sirija.
Poglej Alep in Halabija
Hama
Hama (arabsko حماه) je četrto največje sirsko mesto in šteje približno pol milijona prebivalcev.
Poglej Alep in Hama
Hamurabi I. Jamhadski
Hamurabi I. je bil tretji dokazani kralj Jamhada (Halab, Alep), ki je vladal od okoli 1764 pr.
Poglej Alep in Hamurabi I. Jamhadski
Hamurabi III. Jamhadski
Hamurabi III. je bil kralj Jamhada (Halaba, Alepa), ki je nasledil Jarim-Lima III. in vladal od okoli 1625 pr.
Poglej Alep in Hamurabi III. Jamhadski
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Poglej Alep in Hetiti
Homs
Homs (حمص, Ḥimṣ; levantinsko arabsko حُمْص, Ḥumṣ) je tretje največje mesto v Siriji, po Damasku in Alepu.
Poglej Alep in Homs
Hulegu
Hulegu kan (mongolsko Хүлэгу хаан, čagatajsko ہلاکو, perzijsko هولاکو خان, kitajsko 旭烈兀) je bil mongolski vladar in ustanovitelj Ilkanata, ki je v 13.
Poglej Alep in Hulegu
Ibn Arabi
Abū ʿAbd Allāh Muḥammad ibn ʿAlī ibn Muḥammad ibnʿArabī al-Ḥātimī aṭ-Ṭāʾī (arabsko: أبو عبد الله محمد بن علي بن محمد بن عربي الحاتمي الطائي), arabski sufijski učenjak, mistik, pesnik in filozof, * 17.
Poglej Alep in Ibn Arabi
Islamska umetnost
Islamska umetnost je del islamske kulture in zajema vizualne umetnosti, ki so jih od 7.
Poglej Alep in Islamska umetnost
Ivan I. Cimisk
Ivan I. Cimisk (grško Ιωάννης Α΄ Τζιμισκής, Iōannēs I Tzimiskēs) je bil cesar Bizantinskega cesarstva - Romanije, ki je vladal od leta 969 do 976, * 925, Konstantinopel, † 10. januar, 976, Konstantinopel.
Poglej Alep in Ivan I. Cimisk
Jahdun-Lim
Jahdun-Lim (akadsko ia-aḫ-du-li-im) je ime dveh kraljev Gornje Mezopotamije: kralja Marija, ki je vladal v 19.-18.
Poglej Alep in Jahdun-Lim
Jamhad
Jamhad je bil staroveško semitsko kraljestvo s središčem v Halabu (Alep), Sirija.
Poglej Alep in Jamhad
Janez I. Arkelski
Janez I. Arkelski (* okoli 990; † 1034) iz prve rodbine Arkelskih je bil fevdalni gospod dežele Arkel, Heukelom in Polsbroek.
Poglej Alep in Janez I. Arkelski
Jarim-Lim I.
Jarim-Lim I. je bil drugi kralj staroveškega amoritskega kraljestva Jamhad.
Poglej Alep in Jarim-Lim I.
Jeruzalemsko kraljestvo
Kraljéstvo Jerúzalem je bilo krščansko kraljestvo, ustanovljeno na Bližnjem vzhodu (Levantu) leta 1099 po prvi križarski vojni.
Poglej Alep in Jeruzalemsko kraljestvo
Jordanija
Jordanija (arabsko الْأُرْدُن-Al-ʾUrdunn), uradno Hašemitska kraljevina Jordanija (arabsko المملكة الأردنية الهاشمية Al-Mamlakah Al-Urdunnīyah Al-Hāshimīyahje), je obmorska država na Bližnjem vzhodu na vzhodnem bregu reke Jordan.
Poglej Alep in Jordanija
Karavanseraj
Isfahanski karavanseraj iz 18. st., danes hotel Abas Tloris tipičnega safavidskega karavanseraja Karavanseraj (perz: كاروانسرا kārvānsarā ali کاروانسرای kārvānsarāi, turško: Kervansaray) je obcestno počivališče za sprejemanje in nastanitev karavan, pogosto tudi lokalno trgovsko središče ali vojaško oporišče.
Poglej Alep in Karavanseraj
Karkemiš
Karkemiš (hetitsko Karkamiš, turško Karkamış, grško, Europos, latinsko Europus) je bil pomembna staroveška prestolnica severnega dela Sirije in dela vzhodne Male Azije.
Poglej Alep in Karkemiš
Kılıç Arslan I.
Kilič Arslan I. (turško I. Kılıç Arslan, arabsko قلج أرسلان), tretji sultan seldžuškega sultanata Rum (1092-1107), * 1079, † 1107.
Poglej Alep in Kılıç Arslan I.
Kejhusrev II.
Gijat al-Din Kejhusrev II. ali Gijat al-Din Kejhusrev bin Kejkubad (perzijsko غياث الدين كيخسرو بن كيقباد) je bil sultan seldžuškega Sultanata Rum, ki je vladal od leta 1237 do svoje smrti leta 1246, * ni znano, † 1246.
Poglej Alep in Kejhusrev II.
Kneževina Antiohija
Kneževina Antiohija in druge države na Bližnjem vzhodu leta 1135 Kneževina Antiohija (1098–1268), križarska država, ki so jo ustanovili križarji med prvo križarsko vojno.
Poglej Alep in Kneževina Antiohija
Krak des Chevaliers
Krak des Chevaliers (Qalaat al-Hosn) oziroma »viteški grad«, med Arabci znan tudi kot Ḥiṣn al-Akrād (حصن الأكرا, kurdska utrdba), je najbolje ohranjeni križarski grad na celotnem Bližnjem vzhodu.
Poglej Alep in Krak des Chevaliers
Kratka kronologija
Kratka kronologija je ena od kronologij bližnjevzhodne bronaste in zgodnje železne dobe, v kateri sta fiksna datuma vladavina Hamurabija (1728-1686 pr. n. št.) in opustošenje Babilona leta 1531 pr.
Poglej Alep in Kratka kronologija
Kustodija Svete dežele
Grb Kustodije Svete dežele Kustodija Svete dežele (lat: Custodia Terrae Sanctae) je ena od pokrajinskih enot frančiškanskega reda oz.
Poglej Alep in Kustodija Svete dežele
Kuvajt
Kuvajt (Dawlat al-Kuwajt) je majhna, a z nafto bogata monarhija ob obali Perzijskega zaliva, ki na severu meji na Irak, na jugu pa na Saudovo Arabijo.
Poglej Alep in Kuvajt
Latakija
Latakija (arabsko اللَاذِقِيَّة, al-Lādhiqīyah) je glavno sirsko pristanišče in upravno središče Latakijskega governorata.
Poglej Alep in Latakija
Libanonsko gorovje
Libanonsko gorovje (جَبَل لُبْنَان, jabal lubnān, sirsko ܛܘܪ ܠܒ݂ܢܢ,, ṭūr lewnōn; v preteklosti poimenovano tudi samo Libanon ali Libanonske gore) je gorovje v Libanonu, ki ločuje obalni pas na zahodu in dolino Beka v vzhodnem delu države.
Poglej Alep in Libanonsko gorovje
Malik Šah I.
Džalal Ad Davlah Malik Šah ali preprosto Malik Šah (perzijsko ملکشاه, arabsko (celo ime) معز الدنيا والدين جلال الدولة حسن ملكشاه), seldžuški sultan, * 1055, † 19. november 1092, Bagdad, Irak.
Poglej Alep in Malik Šah I.
Marat an-Numan
Marat an-Numan (معرة النعمان) je danes majhno mestece na zahodu Sirije, ki se nahaja ob avtocesti med Hamo in Alepom, nedaleč od »mrtvih mest« Bara in Serdžila.
Poglej Alep in Marat an-Numan
Maroniti
Maroniti (sirsko ܡܪܘܢܝܶܐ (marunôje), arabsko مارونية mâruniyya) so krščanska verska ločina z Bližnjega vzhoda.
Poglej Alep in Maroniti
Maslama ibn Abd al-Malik
Maslama ibn Abd al-Malik (arabsko مسلمة بن عبد الملك, v grških virih Μασαλμᾶς) je bil umajadski princ in eden od najslavnejših arabskih generalov v prvih desetletjih 8.
Poglej Alep in Maslama ibn Abd al-Malik
Mavdud
Mavdud ibn Altuntaš, znan tudi kot Šaraf a-Daula Mavdud, je bil turški vojaški poveljnik in od leta 1109 do 1113 atabeg Mosula, * ni znano, † 2. oktober 1113.
Poglej Alep in Mavdud
Medresa
Portal medrese Kasımiye v Mardinu, Turčija Medresa (arabsko مدرسة, madrasa, mn. مدارس, madāris, slovensko šola) je arabski naziv vseh vrst šolskih ustanov, posvetnih ali verskih (vseh verstev), od osnovnih do visokih.
Poglej Alep in Medresa
Megalit
Megalit je velik kamen, ki je bil uporabljen za gradnjo strukture ali spomenika, bodisi sam ali skupaj z drugimi kamni.
Poglej Alep in Megalit
Merv
Merv (turkmensko Merw, perzijsko مرو, Marv, kitajsko 木鹿, Mulu), nekdanja ahemenidska statrapija Margiana, kasneje Aleksandrija (grško) in Antiohija v Margiani (grško), je bila velika oaza-mesto na zgodovinski svilni cesti v bližini sedanjega Marija v Turkmenistanu. Za Merv se domneva, da je bil v 12.
Poglej Alep in Merv
Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda
Največja mesta starodavnega Bližnjega vzhoda v bronasti dobi štejemo v tisočih.
Poglej Alep in Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Alep in Mezopotamija
Mihael IV. Paflagonec
Mihael IV.
Poglej Alep in Mihael IV. Paflagonec
Mimar Sinan
Mimar Sinan je bil glavni arhitekt (turško mimar) in gradbenik osmanskih sultanov Sulejmana Veličastnega, Selima II. in Murata III., * okoli 1488/1490, Ağırnas, Anatolija, Osmansko cesarstvo, † 17. julij 1588, Carigrad, Osmansko cesarstvo.
Poglej Alep in Mimar Sinan
Mitani
Mitani (hetitski klinopis Mi-ta-an-ni) ali Hanigalbat (hetitski klinopis Ḫa-ni-gal-bat) v asirskih besedilih ali Naharin v egipčanskih besedilih je bila od leta 1500-1300 pr.
Poglej Alep in Mitani
Mongolsko cesarstvo
Mongolsko cesarstvo oz.
Poglej Alep in Mongolsko cesarstvo
Mrtva mesta
Mrtva mesta je uveljavljen izraz za skupino nekdanjih naselbin v severozahodni Siriji, v apnenčastem hribovju Belus Massif, ki se razteza med Orontesom in današnjo mejo med Sirijo in Turčijo severno od Alepa.
Poglej Alep in Mrtva mesta
Muršili I.
Muršili I., včasih tudi Mursili, je bil hetitski kralj, ki je vladal okoli 1556–1526 pr.
Poglej Alep in Muršili I.
Muršili II.
Muršili II. je bil kralj Hetitskega cesarstva (Novo kraljestvo), ki je vladal okoli 1321–1295 pr.
Poglej Alep in Muršili II.
Narodni muzej Alepa
Narodni muzej Alepa (arabsko متحف حلب الوطني) je največji muzej v Alepu, Sirija.
Poglej Alep in Narodni muzej Alepa
Nikifor II. Fokas
Nikifor II.
Poglej Alep in Nikifor II. Fokas
Nuhaše
Staroveški Bližnji vzhod Nuhaše, Nuhaša ali Nuhaš je bila pokrajina v sedanji severozahodni Siriji, ki je cvetela v 2.
Poglej Alep in Nuhaše
Nur ad-Din
Uti al-Malik al-Adil Nur ad-Din Abu al-Qasim Mahmud Ibn 'Imad ad-Din Zengi, bolj znan tudi kot Nur ed-Din in Nur al-Din, (arabsko نور الدين, Nūr ad-Dīn, kar pomeni Luč vere), vojskovodja iz dinastije Zengidov, ki je vladal v Siriji od leta 1146 do 1174, * februar 1118, 15. maj 1174.
Poglej Alep in Nur ad-Din
Obleganje Antiohije
Obleganje Antiohije je poimenovanje za dvoje obleganj Antiohije v prvi križarski vojni.
Poglej Alep in Obleganje Antiohije
Obleganje Edese
Obleganje Edese je bil vojaški spopad med križarsko Grofijo Edeso in Zengidi, muslimansko dinastijo turškega porekla iz severne Mezopotamije.
Poglej Alep in Obleganje Edese
Organizacija mest svetovne dediščine
Organizacija mest svetovne dediščine (Organization of World Heritage Cities - OWHC) je mednarodna neprofitna, nevladna organizacija 250 mest, v katerih so mesta s seznama Unescove svetovne dediščine.
Poglej Alep in Organizacija mest svetovne dediščine
Oront
Oront (starogrško, Oróntes) ali Asi (arabsko العاصي, ‘Āṣī, turško Asi) je reka, ki izvira v Libanonu, teče na sever v Sirijo in se v Turčiji izlije v Sredozemsko morje.
Poglej Alep in Oront
Osmanska arhitektura
Osmanska arhitektura je arhitektura Osmanskega cesarstva, ki je nastala v severozahodni Anatoliji v 13.
Poglej Alep in Osmanska arhitektura
Otroška paraliza
Otroška paraliza, otroška ohromelost ali poliomielitis (žargonsko tudi okrajšano kot polio) je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus in se kaže z vročino, glavobolom, bruhanjem, včasih z ohlapno omrtvelostjo (pareza) ali ohromitvijo (paraliza) zaradi okvar v prednjih rogovih hrbtnega mozga.
Poglej Alep in Otroška paraliza
Palmira
Palmira, danes Tadmor (arabsko تدمر), kar v aramejščini pomeni palma, je majhno mesto v osrednji Siriji.
Poglej Alep in Palmira
Paršatatar
Paršatatar, Paršatar, Baratarna ali Paratarna je bil huritski kralj Mitanija, ki je vladal v 15.
Poglej Alep in Paršatatar
Partsko cesarstvo
Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.
Poglej Alep in Partsko cesarstvo
Pella
Pella (Πέλλα) je starodavno mesto v Osrednji Makedoniji v Grčiji.
Poglej Alep in Pella
Pergamonski muzej
Pergamonski muzej (nemško Pergamonmuseum) je muzej na Muzejskem otoku v zgodovinskem središču Berlina, Nemčija, in del Unescove svetovne dediščine.
Poglej Alep in Pergamonski muzej
Potres v Turčiji in Siriji (2023)
6. februarja 2023 je močan in smrtonosen potres prizadel južno in osrednjo Turčijo ter severno in zahodno Sirijo.
Poglej Alep in Potres v Turčiji in Siriji (2023)
Prva križarska vojna
Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.
Poglej Alep in Prva križarska vojna
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Alep in Prva svetovna vojna
Roman II.
Roman II. (grško Ρωμανός Β΄) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 959 do 963, ko je nenadoma umrl, * okoli 938, † 15. marec 963.
Poglej Alep in Roman II.
Roman III. Argir
Roman III.
Poglej Alep in Roman III. Argir
Saladin
Saladin (arabsko - Salah ad-Din Jusuf ibn Ajub), muslimanski vojskovodja in sultan kurdskega rodu, * 1137 ali 1138, Tikrit (današnji Irak), † 3. marec 1193, Damask (današnja Sirija).
Poglej Alep in Saladin
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej Alep in Seldžuki
Serdžila
Ostanki naselbine Serdžila Serdžila (arabsko سيرجيلة) je eno izmed mrtvih mest v severozahodni Siriji.
Poglej Alep in Serdžila
Seznam največjih mest po državah
Seznam največjih in drugih največjih mest držav ter drugih ozemelj po številu prebivalcev.
Poglej Alep in Seznam največjih mest po državah
Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Grb Osmanskega cesarstva Zastava Osmanskega cesarstva Sultani iz Osmanove dinastije so od leta 1299 do leta 1922 vladali obsežnemu Osmanskemu cesarstvu, ki se je na višku moči raztezalo od Madžarske na severu in Somalije na jugu in od Alžirije na zahodu do Iraka na vzhodu.
Poglej Alep in Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Sinagoga Paradesi
Sinagoga Paradesi ali judovska sinagoga Kočin ali sinagoga Matančeri (malajalamsko പരദേശി ജൂതപള്ളി) je sinagoga v judovskem mestu Matančeri, predmestju mesta Koči v Kerali v Indiji.
Poglej Alep in Sinagoga Paradesi
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Alep in Sirija
Sirska državljanska vojna
Sirska državljanska vojna (arabsko: الحرب الأهلية السورية) je trenutna državljanska vojna v Siriji, ki poteka med vlado, ki jo vodi predsednik Bašar al Asad (skupaj z domačimi in tujimi zavezniki), in različnimi domačimi in tujimi silami, ki nasprotujejo tako vladi, kot tudi druga drugi (v različnih kombinacijah).
Poglej Alep in Sirska državljanska vojna
Sohrevardi
Shahāb ad-Dīn Yahya ibn Habash Suhrawardī (شهابالدین سهروردی, znan tudi kot Sohrevardi), perzijski filozof in ustanovitelj iraške šole o iluminacijah, se je rodil okoli leta 1154, v vasici Sohrevard, v Iranu, umrl je med letoma 1191 in 1208, v Alepu, v Siriji.
Poglej Alep in Sohrevardi
Suk (tržnica)
Suk (arabsko سوق, hebrejsko שוק shuq, armensko շուկա shuka, špansko zoco, tudi črkovano shuk, shooq, soq, esouk, succ, suk, sooq, suq, soek) je tržnica ali trgovska četrt v zahodnoazijskih, severnoafriških in nekaterih afriških mestih (amharsko ሱቅsooq).
Poglej Alep in Suk (tržnica)
Sultanat Rum
Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas.
Poglej Alep in Sultanat Rum
Sumu-Epuh
Sumu-Epuh je bil prvi dokazani kralj Jamhada/Halaba.
Poglej Alep in Sumu-Epuh
Svejhat
Tell es-Svejhat je veliko arheološko najdišče ob Evfratu v severni Siriji.
Poglej Alep in Svejhat
Svilna pot
Dunhuang Svilna pot ali svilna cesta je mreža medsebojno povezanih trgovskih poti Azije (Vzhodne, Južne in Zahodne Azije) z območjem Sredozemlja, Severne, Severozahodne Afrike in Evrope.
Poglej Alep in Svilna pot
Tablice iz Eble
terakote Damaščanska vrata Tablice iz Eble so zbirka 1.800 nepoškodovanih glinastih tablic, 4.700 fragmentov in več tisoč majhnih žetonov, ki so jih izkopali v arhivih dvorne palače v starodavni Ebli, Sirija.
Poglej Alep in Tablice iz Eble
Tanukidi
Tanukidi (arabsko التنوخيون) ali Tanuk (arabsko تنوخ) so bili zveza arabskih plemen, včasih imenovanih Saraceni.
Poglej Alep in Tanukidi
Tefilin
Tefilin Tefilin (hebrejsko תפילין) ali (napačno) filakterije, so garnitura majhnih usnjenih škatlic s pergamentnimi zvitki, na katerih so citati iz Tore.
Poglej Alep in Tefilin
Tell
Siriji citadelo v Alepu, severna Sirija, zgrajeno na vrhu tela, naseljenega najmanj od 3. tisočletja pr. n. št. Trdnjava Tel Arad v Izraelu Tell ali tel (W.F. Albright. Archaeology of Palestine. Art of Excavating a Palestinian Mound, 1960, str. 16.) je vrsta arheološke gomile, ki je nastala zaradi več stoletij ponavljajočih se obdobij naselitve in opustitve istega naselitvenega mesta.
Poglej Alep in Tell
Timur Lenk
Timur (perzijsko تیمور, Timūr, čagatajsko Temür, uzbeško Temur), zgodovinsko znan kot Tamerlan (perzijsko تيمور لنگ, Timūr(-e) Lang, kar pomeni Železni Hromec ali Železni Šepavec), znan tudi kot Temur, Tajmur, Timurlenk, Timur i Leng, Tamburlajn ali Tajmur-e-Lang, je bil turško-mongolski osvajalec in ustanovitelj Timuridskega cesarstva v Perziji in Srednji Aziji.
Poglej Alep in Timur Lenk
Timuridsko cesarstvo
Timuridsko cesarstvo (perzijščina: تیموریان), so sebe imenovali Gurkani (perzijščina: گورکانیان, Gūrkāniyān), je bil Perzianatski B.F. Manz, "Tīmūr Lang", in Encyclopaedia of Islam, Online Edition, 2006 imperij, ki je obsegal današnji Iran, Kavkaz, Mezopotamijo, Afganistan, veliko Srednje Azije, kot tudi del sodobnega Pakistana, Sirije, Indije in Anatolijw.
Poglej Alep in Timuridsko cesarstvo
Tutmoz III.
Tutmoz III. (helenizirano Tutmosis III., poslovenjeno Tot je rojen) je bil šesti faraon Osemnajste egipčanske dinastije, ki je vladal skoraj 54 let od 24.
Poglej Alep in Tutmoz III.
Tutuš I.
Tutuš I. (turško I. Tutuş, arabsko أبو سعيد تاج الدولة تتش السلجوقي) je bil od leta 1078 do 1092 seldžuški emir Damaska in od leta 1092 do svoje smrti sultan Damaska, * 1066, † 1095.
Poglej Alep in Tutuš I.
Ulug Beg
Mirza Mohamed Tarik Ibn Šahruh (čagatajsko میرزا محمد طارق بن شاہ رخ, perzijsko میرزا محمد تراغای بن شاہ رخ), bolj znan kot Ulug Beg, timuridski sultan, astronom, matematik in kaligraf, * 22. marec 1394, Sultanija, Timuridski Iran, † 27.
Poglej Alep in Ulug Beg
Uzun Hasan
Uzun Hasan (azerbajdžansko اوزون حسن, Uzun Həsən, turško Uzun Hasan (Uzun pomeni Visoki), perzijsko اوزون حسن) je bil deveti šahanšah oguške turške dinastije Ak Kojunlu, znane tudi kot Turkmeni bele ovce, * 1423, † 6. januar 1478.
Poglej Alep in Uzun Hasan
Vojna na Bližnjem vzhodu
Vojna na Bližnjem vzhodu zajema spopade, v katere je bilo med prvo svetovno vojno vpleteno Osmansko cesarstvo.
Poglej Alep in Vojna na Bližnjem vzhodu
Yaghi-Siyan
Yaghi-Siyan, turški suženj seldžuškega sultana Malik Šaha I., guverner Antiohije med prvo križarsko vojno, † 3. junij 1098.
Poglej Alep in Yaghi-Siyan
Zengidi
Ozemlje Zengidov (1127-1183), ko so bili na višku moči. Zengidi ali Zangidi, muslimanska vladarska dinastija turškega porekla, ki je v 12. in 13. stoletju vladala v delu severnega Iraka in Sirije.
Poglej Alep in Zengidi
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Alep in Zgodovina Rimskega cesarstva
10. december
10.
Poglej Alep in 10. december
1070
1070 (MLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Alep in 1070
1094
1094 (MXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Alep in 1094
1113
1113 (MCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Alep in 1113
1138
1138 (MCXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Alep in 1138
1148
1148 (MCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Alep in 1148
1174
1174 (MCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Alep in 1174
1175
1175 (MCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Alep in 1175
1259
1259 (MCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Alep in 1259
1271
1271 (MCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Alep in 1271
1280
1280 (MCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Alep in 1280
1299
1299 (MCCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Alep in 1299
14. stoletje pr. n. št.
Štirinajsto stoletje pr.
Poglej Alep in 14. stoletje pr. n. št.
22. maj
22.
Poglej Alep in 22. maj
Prav tako znan kot Alepo, Aleppo, Aleps, Halab, Haleb.