Kazalo
38 odnosi: Akorej, Aleksandrija, Aristil, Astronomija stare Grčije, Bibliografija, Biblioteca Marciana, Bibliotheca Alexandrina, Celzova knjižnica, Eratosten, Gaj Julij Cezar, Helenistično obdobje, Heroon, Hipatija, Ibn Junis, Kamen iz Rosette, Kemija, Klavdij Galen, Knjižnični katalog, Knjižnica, Kulturni center Oscarja Niemeyerja, Maneton, Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda, Mučeniki (Aškerc), Muzej, Pergamonska knjižnica, Pomeni imen asteroidov: 51001–52000, Ptolemaj I. Soter, Ptolemaj II. Filadelf, Ptolemajsko kraljestvo, Serapeum, Serapeum v Aleksandriji, Seznam zgodovinskih vsebin, Stari Egipt, Teodozij I., Teon II., Zenodot, Zgodovina vrtov, 47 pr. n. št..
Akorej
Akorej, rimski učenjak in astronom, * okoli 100 pr. n. št., † okoli 30 pr. n. št.
Poglej Aleksandrijska knjižnica in Akorej
Aleksandrija
Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.
Poglej Aleksandrijska knjižnica in Aleksandrija
Aristil
Aristil (tudi Aristilos), starogrški astronom in filozof, * okoli 300 pr. n. št., verjetno otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št.
Poglej Aleksandrijska knjižnica in Aristil
Astronomija stare Grčije
Mehanizem z Antikitere je bil analogni računalnik med letoma 150-100 pr. n. št., ki je bil izdelan za izračunavanje položaja astronomskih teles. Astronomija stare Grčije je astronomija, ki je napisana v starogrškem jeziku v klasični antiki.
Poglej Aleksandrijska knjižnica in Astronomija stare Grčije
Bibliografija
Bibliografija (grško biblio /biblios/ v pomenu knjiga in graphos, pisati, risati) je urejen seznam tiskanih del.
Poglej Aleksandrijska knjižnica in Bibliografija
Biblioteca Marciana
Čitalnica Biblioteca Marciana ali Knjižnica svetega Marka (ital. Biblioteca Marciana, vendar se v zgodovinskih dokumentih običajno imenuje Libreria pubblica di san Marco) je javna knjižnica v Benetkah v Italiji.
Poglej Aleksandrijska knjižnica in Biblioteca Marciana
Bibliotheca Alexandrina
Bibliotheca Alexandrina (Aleksandrijska knjižnica; arabsko مكتبة الإسكندرية Maktabat al-Iskandarīyah, egiptovska arabščina) je velika knjižnica in kulturni center, ki stoji na obali Sredozemskega morja v Egiptu v mestu Aleksandrija.
Poglej Aleksandrijska knjižnica in Bibliotheca Alexandrina
Celzova knjižnica
Celzova knjižnica je starodavna rimska stavba v Efezu v Anatoliji, ki je zdaj del Seldžuka v Turčiji.
Poglej Aleksandrijska knjižnica in Celzova knjižnica
Eratosten
Eratosten (tudi Eratostenes): Eratosthénes), starogrški matematik, geograf, astronom, pesnik in atlet (verjetno) kaldejskega porekla, * 276 pr. n. št., Kirena (sedaj Šahat, Libija), † 194 pr. n. št., Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.
Poglej Aleksandrijska knjižnica in Eratosten
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Aleksandrijska knjižnica in Gaj Julij Cezar
Helenistično obdobje
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Aleksandrijska knjižnica in Helenistično obdobje
Heroon
Severozahodni heroon v Sagalasosu, Turčija Heroon v Agrigentu, Sicilija, napačno imenovan ''Teronova grobnica'' Heroon ali heroum (grško: ἡρῷον), svetišče ali oltar, posvečen antičnemu grškemu ali rimskemu junaku, postavljen kot spomenik in mesto njegovega čaščenja.
Poglej Aleksandrijska knjižnica in Heroon
Hipatija
Hipatija (Ipatía), grška filozofinja in matematičarka, * 370, Aleksandrija, Egipt, † marec 415, Aleksandrija.
Poglej Aleksandrijska knjižnica in Hipatija
Ibn Junis
Abu'l Hasan Ali ibn abi Said Abd ar-Rahman ibn Ahmad ibn Junis al-Sadafi, arabski astronom in matematik, * 950, Egipt, † 31. maj 1009, Kairo.
Poglej Aleksandrijska knjižnica in Ibn Junis
Kamen iz Rosette
Kamen iz Rosette iz Britanskega muzeja. Kamen iz Rosette je temni granodioritni kamen (pogosto napačno označen kot bazaltni), ki je raziskovalcem omogočil razvozlavo hieroglifov.
Poglej Aleksandrijska knjižnica in Kamen iz Rosette
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Aleksandrijska knjižnica in Kemija
Klavdij Galen
Klávdij Galén (Aelius Galénus ali Claudius Galénus), bolj poznan kot Galén iz Pergamóna, grško govoreč rimski zdravnik in filozof.
Poglej Aleksandrijska knjižnica in Klavdij Galen
Knjižnični katalog
Knjižnični katalog je popis zaloge določene knjižnice.
Poglej Aleksandrijska knjižnica in Knjižnični katalog
Knjižnica
Police s knjigami v univerzitetni knjižnici Univerze v Torontu Knjižnica je ustanova, ki pridobiva, obdeluje in hrani gradivo in ga daje na voljo uporabnikom.
Poglej Aleksandrijska knjižnica in Knjižnica
Kulturni center Oscarja Niemeyerja
Mednarodni kulturni center Oscar Niemeyer ali Centro Niemeyer (špansko Centro Cultural Internacional Oscar Niemeyer, popularno znan kot el Niemeyer) je kompleks kulturnega središča, ki ga je zasnoval brazilski arhitekt Oscar Niemeyer in je mednarodni projekt.
Poglej Aleksandrijska knjižnica in Kulturni center Oscarja Niemeyerja
Maneton
Maneton (ali) je bil domnevno egipčanski svečenik iz Sebenita (egipčansko Tjebnutjer), ki je živel v ptolemajskem obdobju v zgodnjem 3.
Poglej Aleksandrijska knjižnica in Maneton
Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda
Največja mesta starodavnega Bližnjega vzhoda v bronasti dobi štejemo v tisočih.
Poglej Aleksandrijska knjižnica in Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda
Mučeniki (Aškerc)
Pesniška zbirka Mučeniki Antona Aškerca je izšla leta 1906 v Ljubljani, založil jo je Lavoslav Schwentner.
Poglej Aleksandrijska knjižnica in Mučeniki (Aškerc)
Muzej
Muzéj je ustanova, katere glavna naloga je dokumentiranje, vrednotenje, interpretiranje in raziskovanje, ohranjanje ter preprečevanje škodljivih vplivov, izvajanje konservatorsko-restavratorskih postopkov, upravljanje, omogočanje dostopa in predstavljanje javnosti predmetov premične kulturne dediščine.
Poglej Aleksandrijska knjižnica in Muzej
Pergamonska knjižnica
Akropola Pergamona, vidna z ulice Via Tecta pri vhodu v Asklepijon Pergamonska knjižnica v Pergamonu v Turčiji je bila ena najpomembnejših knjižnic v antičnem svetu.
Poglej Aleksandrijska knjižnica in Pergamonska knjižnica
Pomeni imen asteroidov: 51001–52000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 51001 do 52000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Aleksandrijska knjižnica in Pomeni imen asteroidov: 51001–52000
Ptolemaj I. Soter
Ptolemaj I. Soter, znan tudi kot Ptolemaj Laguški je bil makedonski Grk, general Aleksandra Velikega in eden od treh diadohov, ki so nasledili Aleksandrovo cesarstvo.
Poglej Aleksandrijska knjižnica in Ptolemaj I. Soter
Ptolemaj II. Filadelf
Ptolemaj II.
Poglej Aleksandrijska knjižnica in Ptolemaj II. Filadelf
Ptolemajsko kraljestvo
Ptolemajsko kraljestvo (/ ˌtɒlɪmeɪɪk /; starogrško Πτολεμαϊκὴ βασιλεία, Ptolemaïkḕ basileía) je bilo v Egiptu v helenističnem obdobju.
Poglej Aleksandrijska knjižnica in Ptolemajsko kraljestvo
Serapeum
Serapeum ali serapejon je tempelj ali druga verska ustanova, posvečena helenistično-egipčanskemu bogu Serapisu, ki združuje vidike Ozirisa in Apisa v počlovečeni obliki ter so jo sprejeli ptolemejski Grki v Aleksandriji.
Poglej Aleksandrijska knjižnica in Serapeum
Serapeum v Aleksandriji
Serapeum ali serapejon v Aleksandriji je bil v ptolemajskem kraljestvu starodavni grški tempelj, ki ga je zgradil Ptolemaj III. Everget (vladal 246–222 pr. n. št.) in je bil posvečen Serapisu, ki je postal zaščitnik Aleksandrije.
Poglej Aleksandrijska knjižnica in Serapeum v Aleksandriji
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Aleksandrijska knjižnica in Seznam zgodovinskih vsebin
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Aleksandrijska knjižnica in Stari Egipt
Teodozij I.
Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.
Poglej Aleksandrijska knjižnica in Teodozij I.
Teon II.
Teon II. (grško: Téonos), grški matematik, filozof in astronom, * okoli 335, (verjetno) Aleksandrija, Egipt, † okoli 405.
Poglej Aleksandrijska knjižnica in Teon II.
Zenodot
Zenodot (Zenódotos), starogrški slovničar, literarni kritik, homerski učenjak in prvi knjižničar Aleksandrijske knjižnice.
Poglej Aleksandrijska knjižnica in Zenodot
Zgodovina vrtov
Zgodovina vrtov ali zgodovina parkov lahko velja za estetski izraz lepote skozi umetnost in naravo, prikaz okusa ali sloga v civiliziranem življenju, izraz filozofije posameznika ali kulture, včasih pa tudi kot prikaz zasebnega statusa ali nacionalnega ponosa - v zasebni in javni krajini.
Poglej Aleksandrijska knjižnica in Zgodovina vrtov
47 pr. n. št.
47 pr.
Poglej Aleksandrijska knjižnica in 47 pr. n. št.