Hitreje kot brskalnik!
129 odnosi: Aachenski kongres, Adam Johann von Krusenstern, Aleksander, Aleksander Dimitrijevič Balašov, Aleksander Fjodorovič Čerbatov, Aleksander I., Aleksander Ivanovič Gresser, Aleksander Ruski, Aleksander Sergejevič Menšikov, Aleksandrov otok, Aleksandrov steber, Aleksandrova palača, Aleksej Andrejevič Arakčejev, Alexander Ypsilantis, Alexanderplatz, Aničkova palača, Avstrijsko cesarstvo, Škofijski dvorec, Ljubljana, Švedsko-norveška zveza, Barbara von Krüdener, Bardejov, Benoit Paul Émile Clapeyron, Bitka pri Austerlitzu, Bitka pri Borodinu, Bitka pri Leipzigu, Bukareški mirovni sporazum (1812), Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva, Cerkev svetega Izaka, Cerkev Vasilija blaženega, Moskva, Cesta dveh cesarjev (roman), Charles de Lambert (general), Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord, Citadela Petersberg, Dekabristi, Dimitrij Petrovič Buturlin, Dunajski kongres, Erfurt, Fabian Gottlieb von Bellingshausen, Federico Bianchi, Ferdinand von Wintzingerode, Finska, Fjodor Fjodorovič Ušakov, Fjodor Vasiljevič Zvarikin, Franc Bilc, Friedrich von Löwis of Menar, Germaine de Staël, Gonzagova kameja, Gorski Karabah, Grad svetega Mihaela, Grška osamosvojitvena vojna, ..., Gruzija, Gruzijska vojaška cesta, Guillaume Emmanuel Guignard de Saint-Priest, Hivski kanat, Ilarion Vasiljevič Vasilčikov, Ivan Terentjevič Sazanov, Jean Victor Marie Moreau, Jefim Ignatjevič Čaplic, Kalašnikov koncern, Konstantin Pavlovič Ruski, Kremeljska orožarna, Leopold I. Belgijski, Ljubljanski kongres, Ludwig Balthasar Alexis Bartholomäi, Magnus Freiherr von der Pahlen, Mala vas, Ljubljana, Marsovo polje, Sankt Peterburg, Matvej Ivanovič Platov, Mihail Andrejevič Miloradovič, Mihail Ilarionovič Kutuzov, Mihail Nikolajevič Rilejev, Moskovska maneža, Moskovsko kremeljsko obzidje, Napoleon Bonaparte, Napoleonov pohod na Rusijo, Nikolaj Dimitrijevič Olsufjev, Nikolaj I. Ruski, Nikolaj Nikolajevič Rajevski, Pavel Aleksandrovič Stroganov, Pavel Andrejevič Šuvalov, Pavel I. Ruski, Pavel Ivanovič Merlin, Pavel Vasiljevič Čičagov, Peter Petrovič Konovnicin, Peter Simon Pallas, Pjotr Ivanovič Balabin, Počajevska lavra, Požar v Moskvi (1812), Potop (zgodovina), Puškin, Sankt Peterburg, Red svete Ane, Romanovi, Ruska arhitektura, Ruski imperij, Sankt Peterburg, Saransk, Seznam beloruskih hokejistov na ledu, Seznam osebnosti iz Četrtne skupnosti Trnovo, Slovenija na Svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu 2017, Spomenik Nikolaju I., Sankt Peterburg, Stefano Maderno, Stepan Jakovlevič Repninski, Stolnica v Tartuju, Stroganovi, Struvejev geodetski lok, Sveta aliansa, Theodor Theodorovič Ertel, Theodor von Rüdiger, Tisočletje Rusije, Univerza v Vilni, Vasilij Aleksandrovič Perovski, Viljem II. Nizozemski, Vilna, Vodna pot Volga-Baltik, Vojaška galerija, Zimski dvorec, Vojna Šeste koalicije, Vojna in mir, Vojna in mir (filmska serija), Vojvodina Varšava, Voroncova palača (Alupka), Zgodovina Poljske, Zgodovina Romunije, Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi, Аleksander Petrovič Tormasov, 1. december, 1. pehotni polk (Avstro-Ogrska), 1777, 1825, 23. december. Razširi indeks (79 več) »
Aachenski kongres
Aachenski kongres je bil prvi kongres svete alianse in tretji po vrsti, ki je potekal v Aachnu, od začetka oktobra do konca novembra 1818.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Aachenski kongres · Poglej več »
Adam Johann von Krusenstern
Adam Johann von Krusenstern, poznan tudi kot Ivan Krusenstern, nemško-baltski mornariški častnik in raziskovalec Ruskega imperija.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Adam Johann von Krusenstern · Poglej več »
Aleksander
Aleksander je moško osebno ime.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Aleksander · Poglej več »
Aleksander Dimitrijevič Balašov
Aleksander Dimitrijevič Balašov (Алекса́ндр Дми́триевич Балашо́в), ruski general, * 19. julij 1770, † 8. maj 1837.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Aleksander Dimitrijevič Balašov · Poglej več »
Aleksander Fjodorovič Čerbatov
Aleksander Fjodorovič Čerbatov (Алекса́ндр Фёдорович Щерба́тов), ruski general, * 1773, † 1817.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Aleksander Fjodorovič Čerbatov · Poglej več »
Aleksander I.
Aleksander I. je naziv več vladarjev.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Aleksander I. · Poglej več »
Aleksander Ivanovič Gresser
Aleksander Ivanovič Gresser (Александр Иванович Грессер), ruski general, * 1772, † 1822.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Aleksander Ivanovič Gresser · Poglej več »
Aleksander Ruski
Aleksander Ruski je lahko.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Aleksander Ruski · Poglej več »
Aleksander Sergejevič Menšikov
Knez Aleksander Sergejevič Menšikov (Алекса́ндр Серге́евич Ме́ншиков), ruski knez, pomorski častnik, * 26. avgust 1787, Sankt Peterburg, Ruski imperij, † 2. maj 1869, Sankt Peterburg.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Aleksander Sergejevič Menšikov · Poglej več »
Aleksandrov otok
Aleksandrov otok ali Otok Aleksandra I. (ali Alexander I Land) je velik otok na Antarktiki, ki leži v Bellingshausnovem morju zahodno od Antarktičnega polotoka in je s površino približno 49.000 km² največji antarktični otok ter 28. največji otok na svetu.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Aleksandrov otok · Poglej več »
Aleksandrov steber
Aleksandrov steber (rusko: Алекса́ндровская коло́нна, Aleksandrovska kolonna) je osrednja točka Dvornega trga v Sankt Peterburgu, Rusija.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Aleksandrov steber · Poglej več »
Aleksandrova palača
Aleksandrova palača (rusko: Александровский дворец) je nekdanja carska rezidenca v bližini mesta Carsko selo, na planoti približno 30 kilometrov južno Sankt Peterburga.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Aleksandrova palača · Poglej več »
Aleksej Andrejevič Arakčejev
Grof Aleksej Andrejevič Arakčejev (rusko граф Алексей Андреевич Аракчеев), ruski general in državnik, * 4. oktober (23. september, ruski koledar) 1769, očetovo posestvo v Novgorodski guberniji, Ruski imperij, † 3. maj (21. april) 1834, vas Gruzino, Novgorodska gubernija.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Aleksej Andrejevič Arakčejev · Poglej več »
Alexander Ypsilantis
Alexandros Ypsilantis, grški nacionalistični politik, član ugledne grške fanatriotske družine, princ podonavskih kneževin, visoki častnik cesarske ruske konjenice med napoleonskimi vojnami in vodja tajne organizacije Filiki Eteria, ki je vodil začetek grške osamosvojitvene vojne proti Osmanskemu cesarstvu, * 12. december 1792, † 31. januar 1828.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Alexander Ypsilantis · Poglej več »
Alexanderplatz
Alexanderplatz Aleksandrov trg) je velik javni trg in prometno središče v osrednjem okrožju Mitte v Berlinu. Trg je poimenovan po ruskem carju Aleksandru I., kar označuje tudi večjo sosesko, ki se razteza od Mollstraße na severovzhodu do Spandauer Straße in Rotes Rathaus na jugozahodu. Alexanderplatz je domnevno najbolj obiskano območje Berlina, ki je premagal Friedrichstrasse in City West. Je priljubljena izhodiščna točka za turiste, s številnimi znamenitostmi, vključno s Fernsehturm (Berlinski TV stolp), Nikolajevo četrtjo in Rotes Rathaus (Rdeča mestna hiša), ki so v bližini. Alexanderplatz je še vedno eno glavnih komercialnih območij Berlina, kjer so različna nakupovalna središča, veleblagovnice in druge velike maloprodajne lokacije.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Alexanderplatz · Poglej več »
Aničkova palača
Aničkova palača (rusko Ани́чков дворе́ц), nekdanja carska palača v Sankt Peterburgu, stoji na stičišču Nevskega prospekta in reke Fontanke.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Aničkova palača · Poglej več »
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Avstrijsko cesarstvo · Poglej več »
Škofijski dvorec, Ljubljana
Škofijski dvorec v Ljubljani stoji na Ciril-Metodovem trgu št.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Škofijski dvorec, Ljubljana · Poglej več »
Švedsko-norveška zveza
Švedsko-norveška zveza (švedsko Svensk-norska unionen, norveško Den svensk-norske union), uradno Združeno kraljestvo Švedske in Norveške, je bila personalna unija kraljestev Švedske in Norveške pod skupnim monarhom in s skupno zunanjo politiko, ki je trajala od leta 1814 do mirne razpustitve leta 1905.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Švedsko-norveška zveza · Poglej več »
Barbara von Krüdener
Beate Barbara Juliane Freifrau von Krüdener (rojena Freiin von Vietinghoff imenovana Scheel; 22. november 1764 – 25. december 1824), pogosto imenovana po uradnem francoskem imenu, Madame de Krüdener, baltski nemški verski mistik, avtorica in pietistična luteranska teologinja, ki je vplivala na širši evropski protestantizem, vključno s švicarsko reformirano cerkvijo in moravsko cerkvijo in katere ideje so vplivale na ruskega carja Aleksandra I.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Barbara von Krüdener · Poglej več »
Bardejov
Bardejov (madžarsko Bártfa, nemško Bartfeld) je mesto v vzhodnem delu Slovaške.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Bardejov · Poglej več »
Benoit Paul Émile Clapeyron
Benoit Paul Émile Clapeyron, francoski inženir in fizik, * 26. februar 1799, Pariz, Francija, † 28. januar 1864, Pariz.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Benoit Paul Émile Clapeyron · Poglej več »
Bitka pri Austerlitzu
Bitka pri Austerlitzu (tudi bitka treh cesarjev ali bitka pri Slavkovu) je bila ena najslavnejših Napoleonovih bitk, ki je potekala 2. decembra 1805; bila je vrh in konec kampanje leta 1805.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Bitka pri Austerlitzu · Poglej več »
Bitka pri Borodinu
Bitka pri Borodinu je potekala 7. septembra 1812.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Bitka pri Borodinu · Poglej več »
Bitka pri Leipzigu
Bitka pri Leipzigu ali Bitka narodov (rusko Битва народов, Bitva narodov, nemško Völkerschlacht bei Leipzig, francosko Bataille des Nations, švedsko Slaget vid Leipzig) je bila bitka od 16.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Bitka pri Leipzigu · Poglej več »
Bukareški mirovni sporazum (1812)
Bukareški mirovni sporazum (rusko Бухарестский мирный договор (1812), turško Bükreş Antlaşması (1812)) je bil sporazum med Ruskim carstvom in Osmanskim cesarstvom, podpisan 28.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Bukareški mirovni sporazum (1812) · Poglej več »
Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva
Cerkev Kristusa Odrešenika (rusko Храм Христа́ Спасителя / transliteracija Hram Hrista Spasitelja) je cerkev (rusko sobor) v ruski prestolnici Moskvi.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva · Poglej več »
Cerkev svetega Izaka
Cerkev svetega Izaka ali Isaakievski Sobor (rusko: Исаа́киевский Собо́р) je cerkev, ki trenutno deluje kot muzej v Sankt Peterburgu v Rusiji.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Cerkev svetega Izaka · Poglej več »
Cerkev Vasilija blaženega, Moskva
Cerkev Vasilija Blaženega (rusko: собо́р Васи́лия Блаже́нного, Sobor Vasilija Blažennogo) je krščanska cerkev na Rdečem trgu v Moskvi, Rusija in velja za kulturni simbol države.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Cerkev Vasilija blaženega, Moskva · Poglej več »
Cesta dveh cesarjev (roman)
Zgodovinski roman Mire Mihelič iz leta 1981 Cesta dveh cesarjev pripoveduje o kongresu v Ljubljani leta 1821.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Cesta dveh cesarjev (roman) · Poglej več »
Charles de Lambert (general)
Grof Charles de Lambert (Карл Осипович де Ламберт), francoski general, * 15. junij 1773, † 30. maj 1843.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Charles de Lambert (general) · Poglej več »
Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord
Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord, francoski škof, politik in diplomat, * 2. februar 1754, Pariz, † 17. maj 1838, Pariz.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord · Poglej več »
Citadela Petersberg
Citadela Petersberg (nemško Zitadelle Petersberg) v Erfurtu v osrednji Nemčiji je ena največjih in najbolje ohranjenih mestnih utrdb v Evropi.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Citadela Petersberg · Poglej več »
Dekabristi
Dekabrísti so bili vojaški zarotniki v Sankt Peterburgu, ki so skušali vreči carsko vlado decembra 1825.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Dekabristi · Poglej več »
Dimitrij Petrovič Buturlin
Dimitrij Petrovič Buturlin (Дмитрий Петрович Бутурлин), ruski general in vojaški zgodovinar francoskega rodu, * 11. maj 1790, † 21. oktober 1849.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Dimitrij Petrovič Buturlin · Poglej več »
Dunajski kongres
Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Dunajski kongres · Poglej več »
Erfurt
Erfurt je glavno in največje mesto v Turingiji v osrednji Nemčiji.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Erfurt · Poglej več »
Fabian Gottlieb von Bellingshausen
Fabian Gottlieb von Bellingshausen (Fadej Fadejevič Bellinsgausen), ruski pomorski častnik in raziskovalec Antarktike, * 20. september 1778, Ösel, Estonska gubernija, Ruski imperij (danes Saaremaa, Estonija), † 13. januar 1852, Kronštat, Ruski imperij. Rojen je bil v Estonski guberniji tedanjega Ruskega imperija. Z desetimi leti je postal kadet Ruske imperialne mornarice in pri starosti 18 let diplomiral na pomorski akademiji v Kronštatu. Naglo je napredoval do čina kapitana. Kot velik občudovalec kapitana Cooka je sodeloval v prvi ruski odpravi, ki je na ladji Nadežda (Upanje) obkrožila svet. Svojo pot je pod vodstvom von Krusensterna začela leta 1803 in jo končala leta 1806. Zatem je Bellingshausen poveljeval različnim ladjam v Baltskem in Črnem morju. Ko je car Aleksander I. leta 1819 dal svoje soglasje za odpravo v južna polarna območja, so oblasti za njenega poveljnika izbrale Bellingshausna. Iz Portsmoutha sta 5. septembra 1819 odpluli dve ladji, 600-tonska korveta Vostok (Vzhod) in 530-tonska podporna ladja Mirni, ki ji je poveljeval Lazarev. Prva po odpravi Jamesa Cooka je 26. januarja 1820 prekoračila južni tečajnik, 28. januarja pa so člani odprave iz točke s položajem 69° 21' 28" južne zemljepisne širine in 2° 14' 50" zahodne zemljepisne dolžine zagledali antarktično kopno z ledenimi poljanami. Ta dejstva potrjujejo Bellingshausnov dnevnik, njegovo poročilo ruskemu ministru za vojno mornarico z dne 21. julija 1821 in drugi dokumenti, ki so shranjeni v Ruskem muzeju Arktike in Antarktike v Sankt Peterburgu. Poleg tega točka leži manj kot 20 milj od kopnega Antarktike, zato Rusija zahteva, da se Bellingshausna proglasi za odkritelja dolgo iskane Terre Australis, namesto častnika britanske kraljeve mornarice Edwarda Bransfielda (odkritje z dne 30. januarja 1820) ali ameriškega kitolovca Nathaniela Palmerja (17. november 1820). Med tem potovanjem je Bellingshausen odkril tudi Južne Shetlandske otoke, Otok Petra I. in polotok na Antarktiki, ki ga je poimenoval Aleksandrova obala, vendar se je kasneje izkazalo, da je v resnici Aleksandrov otok. Odprava je zatem nadaljevala z raziskovanjem tropskih voda Tihega oceana in se v Kronštat vrnila 4. avgusta 1821 brez večjega odobravanja. Bellingshausen je nadaljeval s služenjem svojemu carju. Boril se je v rusko-turški vojni (1828-1829) in dosegel čin admirala. Leta 1839 je postal vojaški guverner Kronštata, mesta, v katerem je tudi umrl.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Fabian Gottlieb von Bellingshausen · Poglej več »
Federico Bianchi
Federico Bianchi (tudi Frederick Bianchi), avstrijski feldmaršal italijanskega rodu, * 1. februar 1768, † 18. avgust 1855.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Federico Bianchi · Poglej več »
Ferdinand von Wintzingerode
Baron Ferdinand von Wintzingerode (Фердинанд Фёдорович Винцингероде oz. Ferdinand Fjodorovič Vinzingerode), nemški general, * 1770, † 1818.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Ferdinand von Wintzingerode · Poglej več »
Finska
Republika Finska (finsko: Suomi, švedsko: Finland) je obmorska Nordijska država, ki na jugozahodu meji na Baltsko morje, na jugovzhodu na Finski zaliv, na zahodu na Botniški zaliv.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Finska · Poglej več »
Fjodor Fjodorovič Ušakov
Fjodor Fjodorovič Ušakov (Фёдор Фёдорович Ушаков), ruski mornariški častnik, * 24. februar 1744, Burnakovo, Rusija, † 14. oktober 1817, Sankt Peterburg. Ušakov je bil admiral Ruske imperialne mornarice iz obdobja Napoleonskih vojn in z Nahimovim velja za enega od dveh ruskih admiralov, ki nista nikoli izgubila bitke.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Fjodor Fjodorovič Ušakov · Poglej več »
Fjodor Vasiljevič Zvarikin
Fjodor Vasiljevič Zvarikin (Фёдор Васильевич Зварыкин), ruski general, * 1765, † 1826.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Fjodor Vasiljevič Zvarikin · Poglej več »
Franc Bilc
Franc Bilc, slovenski rimokatoliški duhovnik, leksikograf in narodni buditelj, * okoli leta 1786, Ilirska Bistrica, † 5. maj 1824, Harije.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Franc Bilc · Poglej več »
Friedrich von Löwis of Menar
Friedrich von Löwis of Menar (Фёдор Фёдорович Левиз), ruski general škotskega rodu, * 1767, † 1824.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Friedrich von Löwis of Menar · Poglej več »
Germaine de Staël
Anne Louise Germaine de Staël-Holstein (francosko; rojena Necker), splošno znana kot Madame de Staël (francosko), francoska pisateljica in politična teoretičarka, * 22. april 1766, Pariz, † 14. julij 1817, Pariz.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Germaine de Staël · Poglej več »
Gonzagova kameja
Gonzagova kameja je helenistični gravirano gemo.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Gonzagova kameja · Poglej več »
Gorski Karabah
Gorski Karabah Gorski Karabah je območje v Zakavkazju, ki pokriva jugovzhodni del gorovja Mali Kavkaz.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Gorski Karabah · Poglej več »
Grad svetega Mihaela
Območje gradu sv. Mihaela Grad svetega Mihaela (rusko: Миха́йловский за́мок, Mihailovski zamok), imenovan tudi Inženirski grad (rusko: Инженерный замок, Inzhenerny zamok), je nekdanja carska rezidenca v zgodovinskem središču Sankt Peterburga v Rusiji.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Grad svetega Mihaela · Poglej več »
Grška osamosvojitvena vojna
Grška osamosvojitvena vojna (tudi grška revolucija) je bila uspešna vojna, ki jo je Grčija s svojimi zaveznicami med letoma 1821 in 1831 bojevala za pridobitev neodvisnosti izpod oblasti Osmanskega cesarstva.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Grška osamosvojitvena vojna · Poglej več »
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Gruzija · Poglej več »
Gruzijska vojaška cesta
Gruzijska vojaška cesta (osetijsko: Арвыкомы фæндаг, Arvykomy faendag) je zgodovinsko ime) je glavna pot preko Kavkaza iz Gruzije v Rusijo. Druge poti čez gore so med drugim Osetijska vojaška cesta in Transkam ali Transkavkaška cesta.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Gruzijska vojaška cesta · Poglej več »
Guillaume Emmanuel Guignard de Saint-Priest
Grof Guillaume Emmanuel Guignard de Saint-Priest (Эммануил Францевич Сен-При), ruski general, * 1776, † 1814.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Guillaume Emmanuel Guignard de Saint-Priest · Poglej več »
Hivski kanat
Hivski kanat (uzbeško خیوه خانلیگی, Hiva Honligi, perzijsko خانات خیوه) je bila od leta 1511 do 1920, razen v obdobju med afšaridsko okupacijo od leta 1740 do 1746, turška država v Centralni Aziji v zgodovinski pokrajini Horezm.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Hivski kanat · Poglej več »
Ilarion Vasiljevič Vasilčikov
Knez Ilarion Vasiljevič Vasilčikov (Илларио́н Васи́льевич Васи́льчиков), ruski general, * 1777, † 1847.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Ilarion Vasiljevič Vasilčikov · Poglej več »
Ivan Terentjevič Sazanov
Ivan Terentjevič Sazanov (Иван Терентьевич Сазонов), ruski general, * 1755, † 1823.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Ivan Terentjevič Sazanov · Poglej več »
Jean Victor Marie Moreau
Jean Victor Marie Moreau, francoski general, * 14. februar 1763, Morlaix, Bretanija, † 2. september 1813, Louny, Češka.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Jean Victor Marie Moreau · Poglej več »
Jefim Ignatjevič Čaplic
Jefim Ignatjevič Čaplic (Ефим Игнатьевич Чаплиц), ruski general poljskega rodu, * 1768, † 1825.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Jefim Ignatjevič Čaplic · Poglej več »
Kalašnikov koncern
Kalašnikov koncern (ОАО Концерн Калашников), v preteklosti Ižmaš (Ижевский Mашиностроительный Завод) je ruski proizvajalec avtomobilov, motornih koles in orožja.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Kalašnikov koncern · Poglej več »
Konstantin Pavlovič Ruski
Veliki vojvoda Konstantin Pavlovič Ruski (Константин Павлович), ruski general, * 1779, † 1831.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Konstantin Pavlovič Ruski · Poglej več »
Kremeljska orožarna
Kremeljska orožarna, (rusko: Оружейная палата - Oružejnana palata, treba je razlikovati od Kremeljskega Arzenala) je eden najstarejših muzejev v Moskvi.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Kremeljska orožarna · Poglej več »
Leopold I. Belgijski
Leopold I. Belgijski (s polnim imenom Leopold Georg Christian Friederich), belgijski kralj, * 16. december 1790, Coburg, Nemčija, † 10. december 1865, Laeken, Belgija.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Leopold I. Belgijski · Poglej več »
Ljubljanski kongres
Parada med Ljubljanskim kongresom Ljubljanski kongres leta 1821 je bil drugi izmed treh kongresov Svete alianse.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Ljubljanski kongres · Poglej več »
Ludwig Balthasar Alexis Bartholomäi
Ludwig Balthasar Alexis Bartholomäi (Алексе́й Ива́нович Бартоломе́й), ruski general baltsko-nemškega rodu, * 1784, † 1839.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Ludwig Balthasar Alexis Bartholomäi · Poglej več »
Magnus Freiherr von der Pahlen
Magnus Freiherr von der Pahlen (Михаил Николаевич Рылеев; Carl Magnus Freiherr von der Pahlen), ruski general, * 1771, † 1831.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Magnus Freiherr von der Pahlen · Poglej več »
Mala vas, Ljubljana
Mala vas je bila nekoč vas, danes pa del Ljubljane oz.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Mala vas, Ljubljana · Poglej več »
Marsovo polje, Sankt Peterburg
Marsovo polje (rusko: Ма́рсово по́ле, tr. Marsovo Polye) je velik trg v središču Sankt Peterburga.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Marsovo polje, Sankt Peterburg · Poglej več »
Matvej Ivanovič Platov
Grof Matvej Ivanovič Platov (Матве́й Ива́нович Пла́тов), ruski general, * 8.(19) avgust 1753, † 3.(15) januar 1818.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Matvej Ivanovič Platov · Poglej več »
Mihail Andrejevič Miloradovič
Grof Mihail Andrejevič Miloradovič (Михаи́л Андре́евич Милора́дович), ruski general srbskega rodu, * 1771, † 1825.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Mihail Andrejevič Miloradovič · Poglej več »
Mihail Ilarionovič Kutuzov
Knez Mihail Ilarionovič Goleniščev-Kutuzov (svetlejši knez Goleniščev-Kutuzov-Smolenski) (rusko князь Михаи́л Илларио́нович Голени́щев-Куту́зов (светле́йший князь Голени́щев-Куту́зов-Смоле́нский)), ruski vojskovodja, feldmaršal, diplomat in plemič, * 16. september (5. september, ruski koledar) 1745, Sankt-Peterburg, Rusija, † 28. april (16. april) 1813, Bunzslau, (sedaj Bolesławiec), Šlezija, Poljska.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Mihail Ilarionovič Kutuzov · Poglej več »
Mihail Nikolajevič Rilejev
Mihail Nikolajevič Rilejev, ruski general, * 1771, † 1831.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Mihail Nikolajevič Rilejev · Poglej več »
Moskovska maneža
Moskovska maneža (rusko: Манеж) je podolgovata stavba ob zahodni strani Manežnega trga, ki je bila očiščena v 1930-ih in leži ob Rdečem trgu.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Moskovska maneža · Poglej več »
Moskovsko kremeljsko obzidje
Moskovsko kremeljsko obzidje je obrambni zid, ki obdaja Moskovski kremelj, prepoznaven po značilnih zarezah (cinah in njegovih stolpih. Prvotno obzidje je bilo verjetno preprosta lesena palisada s stražarskimi stolpi, zgrajena leta 1156. Kremeljsko obzidje je, podobno kot številne cerkve v Kremlju, postavili italijanski arhitekti. V Veroni je več zidov oblikovanih s cinami v obliki lastavičjega repa.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Moskovsko kremeljsko obzidje · Poglej več »
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Napoleon Bonaparte · Poglej več »
Napoleonov pohod na Rusijo
''Požar v Moskvi, 15.-18. septembra 1812''. A. Smirnov, 1813. Napoleonov pohod na Rusijo, največji spopad med Napoleonovo in rusko vojsko (24. junij - 14. december 1812).
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Napoleonov pohod na Rusijo · Poglej več »
Nikolaj Dimitrijevič Olsufjev
Nikolaj Dimitrijevič Olsufjev (Николай Дмитриевич Олсуфьев), ruski general, * 1779, † 1817.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Nikolaj Dimitrijevič Olsufjev · Poglej več »
Nikolaj I. Ruski
Nikolaj I. Ruski oziroma Nikolaj Pavlovič (rusko Николай Павлович), ruski car, poljski kralj, * 6. julij (25. junij, ruski koledar) 1796, Carsko selo pri Sankt Peterburgu, † 2. marec (18. februar) 1855, Sankt Peterburg.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Nikolaj I. Ruski · Poglej več »
Nikolaj Nikolajevič Rajevski
Nikolaj Nikolajevič Rajevski (Никола́й Никола́евич Рае́вский), ruski general, * 1771, † 1829.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Nikolaj Nikolajevič Rajevski · Poglej več »
Pavel Aleksandrovič Stroganov
Grof Pavel Aleksandrovič Stroganov (Павел Александрович Строганов), ruski general, * 7. junij 1774, † 10. junij 1817.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Pavel Aleksandrovič Stroganov · Poglej več »
Pavel Andrejevič Šuvalov
Grof Pavel Andrejevič Šuvalov (Па́вел Андре́евич Шува́лов), ruski general, * 1776, † 1823.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Pavel Andrejevič Šuvalov · Poglej več »
Pavel I. Ruski
Pavel Petrovič (rusko Павел Петрович), ruski car, * 1. oktober (20. september, ruski koledar) 1754, Sankt Peterburg, Rusko carstvo, † 24. marec (12. marec) 1801, Grad sv.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Pavel I. Ruski · Poglej več »
Pavel Ivanovič Merlin
Pavel Ivanovič Merlin (Па́вел Ива́нович Ме́рлин), ruski general, * 1769, † 1841.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Pavel Ivanovič Merlin · Poglej več »
Pavel Vasiljevič Čičagov
Pavel Vasiljevič Čičagov (Па́вел Васи́льевич Чича́гов), ruski mornariški častnik, * 8. julij 1767, Sankt Peterburg, † 20. avgust 1849, Pariz, Francija.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Pavel Vasiljevič Čičagov · Poglej več »
Peter Petrovič Konovnicin
Grof Peter Petrovič Konovnicin (Пётр Петро́вич Коновни́цын), ruski general, * 28. september 1764, † 28. avgust 1822.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Peter Petrovič Konovnicin · Poglej več »
Peter Simon Pallas
Peter Simon Pallas, nemški prirodoslovec in raziskovalec, * 22. september 1741, Berlin, Prusija, † 8. september 1811, Berlin.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Peter Simon Pallas · Poglej več »
Pjotr Ivanovič Balabin
Pjotr Ivanovič Balabin (Пётр Иванович Балабин), ruski general, * 1776, † 1856.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Pjotr Ivanovič Balabin · Poglej več »
Počajevska lavra
Počajevska lavra Marijinega vnebovzetja je samostan v mestu Počajev (Почаїв) v rajonu Kremenec, Ternopilski oblasti, v Ukrajini.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Počajevska lavra · Poglej več »
Požar v Moskvi (1812)
Moskovski požar leta 1812 je izbruhnil 14.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Požar v Moskvi (1812) · Poglej več »
Potop (zgodovina)
Potop (poljsko pоtор szwedzki, litovsko švedų tvanas) je skupno ime niza vojnih pohodov v poljsko-litovski Republiki obeh narodov sredi 17.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Potop (zgodovina) · Poglej več »
Puškin, Sankt Peterburg
Puškin (rusko: Пу́шкин) je mesto in občina v Puškinskem okrožju zveznega mesta Sankt Peterburg, Rusija, ki leži 24 kilometrov južno od središča mesta Sankt Peterburg in njegove železniške postaje, Carsko selo in je z železnico neposredno povezan z mestnim železniškim terminalom Vitebski.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Puškin, Sankt Peterburg · Poglej več »
Red svete Ane
Red svete Ane (rusko Орден Святой Анны, Orden Svjatoj Anni) je kot holsteinski vojvodski viteški red ustanovil Karel Friderik, vojvoda Holstein-Gottorpa, 14.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Red svete Ane · Poglej več »
Romanovi
Grb rodbine Romanov. Romanovi so ruska carska dinastija, ki je vladala v obdobju 1613-1917.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Romanovi · Poglej več »
Ruska arhitektura
Ruska arhitektura sledi tradiciji, katere korenine segajo v zgodnjo rusko leseno arhitekturo (vključno z različnimi avtohtonimi elementi) in v arhitekturo Kijevske Rusije s središči v Velikem Novgorodu in Kijevu.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Ruska arhitektura · Poglej več »
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Ruski imperij · Poglej več »
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Sankt Peterburg · Poglej več »
Saransk
Saransk (rusko: Саранск, IPA:; Mokša: Saranoš; erzjansko: Саран ош) je glavno mesto Republike Mordovije, Rusija, pa tudi njeno finančno in gospodarsko središče.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Saransk · Poglej več »
Seznam beloruskih hokejistov na ledu
Seznam beloruskih hokejistov.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Seznam beloruskih hokejistov na ledu · Poglej več »
Seznam osebnosti iz Četrtne skupnosti Trnovo
Seznam osebnosti iz četrtne skupnosti Trnovo vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Seznam osebnosti iz Četrtne skupnosti Trnovo · Poglej več »
Slovenija na Svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu 2017
Slovenija na Svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu 2017, ki je potekalo med 5. in 21. majem 2017 v Parizu in Kölnu.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Slovenija na Svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu 2017 · Poglej več »
Spomenik Nikolaju I., Sankt Peterburg
Spomenik Nikolaja I. (rusko: Памятник Николаю I.) je bronast konjeniški spomenik Nikolaja I. Ruskega na Trgu svetega Izaka (pred stolnico svetega Izaka) v Sankt Peterburgu, Rusija.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Spomenik Nikolaju I., Sankt Peterburg · Poglej več »
Stefano Maderno
Stefano Maderno (ok. 1576 – 17. september 1636) je bil italijanski kipar.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Stefano Maderno · Poglej več »
Stepan Jakovlevič Repninski
Stepan Jakovlevič Repninski (Степан Яковлевич Репнинский), ruski general, * 27. december 1773, † 21. junij 1851.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Stepan Jakovlevič Repninski · Poglej več »
Stolnica v Tartuju
Stolnica v Tartuju (estonsko Tartu toomkirik), prej znana tudi kot stolnica Dorpat (nemško Dorpater Domkirche), je nekdanja katoliška cerkev v Tartuju (Dorpat) v Estoniji.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Stolnica v Tartuju · Poglej več »
Stroganovi
Stroganovi ali Strogonovi (rusko Стро́гановы, Стро́гоновы), so bili družina zelo uspešnih ruskih trgovcev, industrialcev, posestnikov in državnikov.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Stroganovi · Poglej več »
Struvejev geodetski lok
Struvejev geodetski lok je veriga triangulacijskih točk, ki se razteza od Hammerfesta na severu Norveške do kraja Staro-Nekrasovka na črnomorski obali na jugu Ukrajine, v razdalji 2821,9 km.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Struvejev geodetski lok · Poglej več »
Sveta aliansa
Sveta aliansa je bila politična in vojaška zveza, ki so jo 26.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Sveta aliansa · Poglej več »
Theodor Theodorovič Ertel
Theodor Theodorovič Ertel (Фёдор Фёдорович Эртель), ruski general pruskega rodu, * 1768, † 1825.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Theodor Theodorovič Ertel · Poglej več »
Theodor von Rüdiger
Grof Theodor von Rüdiger (Фёдор Васильевич Ридигер), ruski general baltsko-nemškega rodu, * 1783, † 1856.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Theodor von Rüdiger · Poglej več »
Tisočletje Rusije
Tisočletje Rusije Spomenik Tisočletje Rusije (1862) s stolnico sv. Sofije v ozadju Tisočletje Rusije (Tisjačeletije Rossii) je bronast spomenik v Novgorodskem kremlju.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Tisočletje Rusije · Poglej več »
Univerza v Vilni
Univerza v Vilni (litovsko Vilniaus universitetas) je javna raziskovalna univerza, ki je najstarejša univerza v baltskih državah, ena najstarejših in najbolj znanih v vzhodni Evropi, pred njo pa le univerze v Pragi, Krakovu, Pečuhu, Budimpešta, Bratislava in Königsbergu.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Univerza v Vilni · Poglej več »
Vasilij Aleksandrovič Perovski
Grof Vasilij Aleksejevič Perovski, ruski general in državnik, * 20. februar 1795, Počep, Ruski imperij (sedaj Brjanska oblast, Rusija), † 20. december 1857, Alupka, Ruski imperij (sedaj Rusija/Ukrajina).
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Vasilij Aleksandrovič Perovski · Poglej več »
Viljem II. Nizozemski
Viljem II.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Viljem II. Nizozemski · Poglej več »
Vilna
Vilna (litovsko Vilnius), glej tudi druga imena) je glavno mesto Litve in obenem njeno največje mesto s 580.000 prebivalci (2020). Širše funkcijsko mestno območje Vilne pa šteje preko 700.000 ljudi ali četrtino prebivalstva Litve. Vilna, ki leži na jugovzhodu Litve, je drugo največje mesto v baltskih državah (za Rigo). Je sedež litovske vlade in drugih vrhovnih organov oblasti Litve, Univerze ter okrožja Vilna. Znana je po arhitekturi v svojem Starem mestu, ki je bila leta 1994 vpisana n seznam Unescove svetovne dediščine. Pred drugo svetovno vojno je bila Vilna eno največjih judovskih središč v Evropi. Judovski vpliv je povzročil, da so mesto leta 1812 opisovali kot 'Litovski Jeruzalem', Napoleon pa ga je imenoval 'Severni Jeruzalem'. Leta 2009 je bila Vilna evropska prestolnica kulture, skupaj z avstrijskim mestom Linz.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Vilna · Poglej več »
Vodna pot Volga-Baltik
Vodna pot Volga – Baltik, prej znan kot Marijinski kanalski sistem (rusko: Мариинская водная система), je niz prekopov in rek v Rusiji, ki povezujejo reko Volgo z Baltskim morjem preko reke Neve.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Vodna pot Volga-Baltik · Poglej več »
Vojaška galerija, Zimski dvorec
''Vojaška galerija, Zimski dvorec''(Gregorij Černecov, 1827) Vojaška galerija je galerija (prostor in zbirka) portretov 332 generalov patriotske vojne leta 1812, ki se nahaja v Zimskem dvorcu v Sankt Peterburgu, Rusija.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Vojaška galerija, Zimski dvorec · Poglej več »
Vojna Šeste koalicije
Vojna Šeste koalicije, v Nemčiji znana tudi kot vojna za osvoboditev, je bila vojna med koalicijo Avstrije, Prusije, Rusije, Združenega kraljestva, Portugalske, Švedske, Španije in številnih nemških držav in Francijo in njenimi zaveznicami, ki je trajala od marca 1813 do maja 1814. Končala se je s porazom Francije in Napoleonovim izgonom na Elbo. V vojni so bile velike bitke pri Lützenu, Bautzenu in Dresdenu. Bitka pri Leipzigu, znana tudi kot bitka za osvoboditev, je bila največja bitka v zgodovini Evrope pred prvo svetovno vojno. Koalicijska vojska je leta 1813 izgnala Napoleona iz Nemčije in leta 1814 napadla Francijo, kjer je porazila ostanke Napoleonove vojske, prisilila Napoleona k odstopu in ga izgnala. Sledila je obnova francoske monarhije, v kateri so ponovno zavladali Bourboni. Napoleonske vojne se s tem niso končale, ker je Napoleonu uspelo pobegniti z Elbe in se vrniti na oblast v Franciji. Leta 1815 se je organizirala Sedma koalicija, znana tudi kot Stodnevna. Po Napoleonovem porazu pri Waterlooju so se napoleonske vojne končale.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Vojna Šeste koalicije · Poglej več »
Vojna in mir
Deveti osnutek romana Vojna in mir (italic) je roman, ki ga je napisal ruski pisatelj Lev Nikolajevič Tolstoj.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Vojna in mir · Poglej več »
Vojna in mir (filmska serija)
Vojna in mir (Война и мир) je sovjetska vojna dramska filmska serija iz let 1966 in 1967, ki jo je režiral Sergej Bondarčuk in zanjo tudi napisal scenarij skupaj z Vasilijem Solovjovom ter temelji na Tolstojevem romanu Vojna in mir iz leta 1869.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Vojna in mir (filmska serija) · Poglej več »
Vojvodina Varšava
Vojvodina Varšava (1807-1815) Vojvodino Varšavo je ustanovil Napoleon iz poljskih ozemelj, ki si jih ob drugi in tretji delitvi Poljske prisvojili Prusi; Prusi so se morali s tilsitskim mirovnim sporazumom (1807) ozemljem odpovedati, Napoleon pa jih je vrnil Poljakom, ki so se v vojni bojevali na njegovi strani.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Vojvodina Varšava · Poglej več »
Voroncova palača (Alupka)
Voroncova palača (ukrajinsko Воронцовський палац; rusko Воронцо́вский дворе́ц) ali palača Alupka je zgodovinska palača ob vznožju Krimskega gorovja v bližini mesta Alupka na Krimu.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Voroncova palača (Alupka) · Poglej več »
Zgodovina Poljske
Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757 Zgodovina Poljske je dolga več kot tisoč let.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Zgodovina Poljske · Poglej več »
Zgodovina Romunije
Romunije Ta stran prikazuje povzetke zgodovinskega obdobja v Romuniji.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Zgodovina Romunije · Poglej več »
Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi
Predmarčna doba je obdobje med propadom Ilirskih provinc (1814/15) in marčno revolucijo leta 1848, čas življenja in dela pesnika Franceta Prešerna (1800-1849).
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi · Poglej več »
Аleksander Petrovič Tormasov
Grof Аleksander Petrovič Tormasov (Алекса́ндр Петро́вич Торма́сов), ruski general, * 1752, † 1819.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in Аleksander Petrovič Tormasov · Poglej več »
1. december
1.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in 1. december · Poglej več »
1. pehotni polk (Avstro-Ogrska)
1.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in 1. pehotni polk (Avstro-Ogrska) · Poglej več »
1777
1777 (MDCCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in 1777 · Poglej več »
1825
1825 (MDCCCXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in 1825 · Poglej več »
23. december
23.
Novo!!: Aleksander I. Ruski in 23. december · Poglej več »
Preusmerja sem:
Aleksander I, Aleksander I. (Rusija), Aleksander Ivanovič Pavlovič, Aleksander Pavlovič, Aleksander Ruski I., Car Aleksander I..
