Kazalo
280 odnosi: Aarau, Ajnštajnij, Akcija (fizika), Albert, Albert Abraham Michelson, Aleksander Aleksandrovič Fridman, Alexandre Koyré, Alexis Thérèse Petit, Alfred Kleiner, Allvar Gullstrand, Amal Kumar Rajčaudhuri, Andrzej Mariusz Trautman, Anekdota, Apsidna precesija, Arnold Sommerfeld, Arthur Cayley, Atom, Avtodinamika, Švicarska državna tehniška visoka šola Zürich, Časovni pregled življenja Alberta Einsteina, Časovni pregled fizike črnih lukenj, Črna, Črna luknja, Črvina, Baruch Spinoza, Bebelplatz, Bela luknja, Benjamin Lee Whorf, Berlin, Bern, Bernhard Riemann, Bose-Einsteinov kondenzat, Bose-Einsteinova statistika, Brans-Dickeova teorija, Brownovo gibanje, Cerkev Svetega Duha, Heidelberg, Charles William Misner, Claude Bernard, Copleyjeva medalja, Dan števila pi, David Hilbert, Džajant Višnu Narlikar, Delčnovalovna dualnost, Disleksija, Dolžina, Družba cesarja Viljema, Družba Maxa Plancka, E = mc², Edward Witten, Einstein (razločitev), ... Razširi indeks (230 več) »
Aarau
Aarau je mesto v Švici in glavno mesto kantona Aargau.
Poglej Albert Einstein in Aarau
Ajnštajnij
Ajnštajnij je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Es in atomsko število 99.
Poglej Albert Einstein in Ajnštajnij
Akcija (fizika)
Ákcija (tudi napòr ali núja) je v fiziki kot skalarna količina atribut dinamike fizikalnega sistema in opisuje kako se je sistem spreminjal v času.
Poglej Albert Einstein in Akcija (fizika)
Albert
Albert je moško osebno ime.
Poglej Albert Einstein in Albert
Albert Abraham Michelson
Albert Abraham Michelson, nemško-ameriški fizik, * 19. december 1852, Strelno, Posen, Prusija (sedaj Strzelno, Poljska), † 9. maj 1931, Pasadena, Kalifornija, ZDA.
Poglej Albert Einstein in Albert Abraham Michelson
Aleksander Aleksandrovič Fridman
Fotografija Aleksandra Aleksandroviča Fridmana, Kijev, avgust 1916 Aleksander Aleksandrovič Fridman, ruski matematik, fizik, kozmolog in geofizik, * 16. junij (4. junij, ruski koledar) 1888, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 16. september 1925, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg).
Poglej Albert Einstein in Aleksander Aleksandrovič Fridman
Alexandre Koyré
Alexandre Koyré, francosko-ruski filozof in zgodovinar, * 29. avgust 1892, Taganrog, Ruski imperij (danes Rostovska oblast, Rusija), † 28. april 1964, Pariz, Francija.
Poglej Albert Einstein in Alexandre Koyré
Alexis Thérèse Petit
Alexis Thérèse Petit, francoski fizik, * 2. oktober 1791, Vesoul, Francija, † 21. junij 1820, Pariz, Francija.
Poglej Albert Einstein in Alexis Thérèse Petit
Alfred Kleiner
Alfred Kleiner, švicarski fizik, * 24. april 1849, Maschwanden, Zürich, Švica, † 3. julij 1916.
Poglej Albert Einstein in Alfred Kleiner
Allvar Gullstrand
Allvar Gullstrand, švedski oftalmolog, optik in akademik, nobelovec, * 5. junij 1862, Landskrona, Švedska, † 28. julij 1930, Stockholm.
Poglej Albert Einstein in Allvar Gullstrand
Amal Kumar Rajčaudhuri
Amal Kumar Rajčaudhuri, indijski fizik in kozmolog, * 14. september 1923, Barisal, Vzhodna Bengalija, Indijske province (sedaj Bangladeš), † 18. junij 2005.
Poglej Albert Einstein in Amal Kumar Rajčaudhuri
Andrzej Mariusz Trautman
Andrzej Mariusz Trautman, poljski matematik, fizik in kozmolog, * 4. januar 1933, Varšava, Poljska.
Poglej Albert Einstein in Andrzej Mariusz Trautman
Anekdota
Anekdóta ali sméšnica je kratka pripoved, ki poroča o dogodku, značilnem za kakšno osebo, prostor in čas, in kot zvrst književnosti širše spada v pripovedništvo (epiko).
Poglej Albert Einstein in Anekdota
Apsidna precesija
Osončju ima veliko manjše izsrednosti in precesira z veliko manjšo hitrostjo, tako da so skoraj krožni in nespremenljivi s časom. po času (dω/d''t''). Apsídna precesíja (tírna precesíja ali orbitálna precesíja) je v nebesni mehaniki precesija (sukanje) krožnega tira (orbite) nebesnega telesa.
Poglej Albert Einstein in Apsidna precesija
Arnold Sommerfeld
Arnold Johannes Wilhelm Sommerfeld, nemški fizik, * 5. december 1868, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 26. april 1951, München, Nemčija.
Poglej Albert Einstein in Arnold Sommerfeld
Arthur Cayley
Lord Arthur Cayley, FRS, angleški matematik in odvetnik, * 16. avgust 1821, Richmond na Temzi (Richmond upon Thames), grofija Surrey, Anglija, † 26. januar 1895, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.
Poglej Albert Einstein in Arthur Cayley
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Albert Einstein in Atom
Avtodinamika
Avtodinamika je bila fizikalna teorija, ki jo je predlagal Ricardo Libertario Carezani (1921–2016) še kot študent v zgodnjih 1940-ih kot nadomestilo za Einsteinovo posebno in splošno teorijo relativnosti.
Poglej Albert Einstein in Avtodinamika
Švicarska državna tehniška visoka šola Zürich
Švicarska državna tehniška visoka šola Zürich (Eidgenössische Technische Hochschule Zürich, kratica ETH Zürich) je univerza s sedežem v Zürichu, Švica.
Poglej Albert Einstein in Švicarska državna tehniška visoka šola Zürich
Časovni pregled življenja Alberta Einsteina
Ferdinanda Schmutzerja, 1921 Časovni pregled življenja Alberta Einsteina.
Poglej Albert Einstein in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina
Časovni pregled fizike črnih lukenj
Časovni pregled fizike črnih lukenj.
Poglej Albert Einstein in Časovni pregled fizike črnih lukenj
Črna
Čŕna je barva, ki jo je moč določiti z vidnim vtisom, ki ga občutimo ob gledanju v smer, od koder očesa ne doseže nobena vidna svetloba.
Poglej Albert Einstein in Črna
Črna luknja
Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.
Poglej Albert Einstein in Črna luknja
Črvina
Črvina ali črvja luknja je v fiziki domnevna topološka značilnost prostor-časa, znana tudi kot Einstein-Rosenov most, oziroma »skrajšani prostor« (abbreviated space), ki je v bistvu »bližnjica« skozi prostor in čas.
Poglej Albert Einstein in Črvina
Baruch Spinoza
Baruch Spinoza ali Benedict de Spinoza, nizozemski filozof judovskega rodu, * 24. november 1632, Amsterdam, Nizozemska, † 21. februar 1677, Haag, Nizozemska.
Poglej Albert Einstein in Baruch Spinoza
Bebelplatz
Bebelplatz je na južni strani bulvarja Unter den Linden, glavne prometnice v smeri vzhod-zahod, ki teče skozi središče Berlina.
Poglej Albert Einstein in Bebelplatz
Bela luknja
Béla lúknja je v astrofiziki domnevno zelo masivno nebesno telo, katerega obstoj je zelo vprašljiv.
Poglej Albert Einstein in Bela luknja
Benjamin Lee Whorf
Benjamin Lee Whorf (/wɔːrf/), ameriški lingvist, antropolog in tehnik požarne varnosti, * 24. april 1897, Winthrop, Massachusetts, ZDA, † 26. julij 1941, Hartford, Connecticut, ZDA.
Poglej Albert Einstein in Benjamin Lee Whorf
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Albert Einstein in Berlin
Bern
Bern ali Berne (švicarskonemško narečno Bärn, francosko Berne, italijansko Berna, retoromansko Berna) je dejanska prestolnica Švice, ki jo Švicarji imenujejo »zvezno mesto«, v nemščini Bundesstadt, v francoščini ville fédérale in v italijanščini città federale.
Poglej Albert Einstein in Bern
Bernhard Riemann
Georg Friedrich Bernhard Riemann, nemški matematik, * 17. september 1826, Breselenz pri Dannenbergu, Hanover, Nemčija, † 20. julij 1866, Selasca (Selasco), ob Lago Maggiore, Italija.
Poglej Albert Einstein in Bernhard Riemann
Bose-Einsteinov kondenzat
Podatki o porazdelitvi hitrosti. Manj goste zgoščine atomov (rdeče), zelo goste zgoščine (modro in belo) Bose-Einsteinov kondenzat je stanje snovi, ki ga zavzamejo bozoni, ohlajeni na temperaturo blizu absolutne ničle.
Poglej Albert Einstein in Bose-Einsteinov kondenzat
Bose-Einsteinova statistika
Bose-Einsteinova statístika v statistični termodinamiki določa statistično porazdelitev nerazločljivih bozonov po energijskih stanjih v stanju toplotnega ravnovesja.
Poglej Albert Einstein in Bose-Einsteinova statistika
Brans-Dickeova teorija
Brans-Dickeova teorija gravitacije (včasih tudi Jordan-Brans-Dickeova teorija) je v teoretični fiziki teorija gravitacije, ki se razlikuje od Einsteinove splošne teorije relativnosti.
Poglej Albert Einstein in Brans-Dickeova teorija
Brownovo gibanje
molekule ali plina) z različnimi hitrostmi in naključnimi smermi. vektor hitrosti. Za Brownovo gibanje obstajata dva pojma: za fizikalni pojav, kjer se v tekočino potopljeni drobni delci gibljejo naključno ali za matematične modele, ki ga opisujejo.
Poglej Albert Einstein in Brownovo gibanje
Cerkev Svetega Duha, Heidelberg
Pogled na cerkev z gradu Cerkev Svetega Duha, fotografirana ponoči z dvorišča palače Ladja z apsido Cerkev Svetega Duha je največja in najpomembnejša cerkev v Heidelbergu, v Nemčiji.
Poglej Albert Einstein in Cerkev Svetega Duha, Heidelberg
Charles William Misner
Charles William Misner, ameriški fizik in kozmolog, * 13. junij 1932, Jackson, Michigan, ZDA.
Poglej Albert Einstein in Charles William Misner
Claude Bernard
Claude Bernard, francoski fiziolog in akademik, * 12. julij 1813, Saint-Julien, Rhône, Francija, † 10. februar 1878, Pariz.
Poglej Albert Einstein in Claude Bernard
Copleyjeva medalja
Copleyjeva medalja je znanstvena nagrada za dosežke na kateremkoli področju znanosti in je najuglednejša nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva družba iz Londona.
Poglej Albert Einstein in Copleyjeva medalja
Dan števila pi
'''Pi'''ta Dan števila pi je praznik, s katerim vsako leto na 14. marec obeležujemo število π (pi).
Poglej Albert Einstein in Dan števila pi
David Hilbert
David Hilbert, nemški matematik, * 23. januar 1862, Wehlau blizu Königsberga, Prusija (sedaj Znamensk pri Kaliningradu, Rusija), † 14. februar 1943, Göttingen, Nemčija.
Poglej Albert Einstein in David Hilbert
Džajant Višnu Narlikar
Džajant Višnu Narlikar (maratsko प्रा. जयंत विष्णू नारळीकर), indijski astrofizik, kozmolog in pisatelj, * 19. julij 1938, Kolhapur, Indija.
Poglej Albert Einstein in Džajant Višnu Narlikar
Delčnovalovna dualnost
Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.
Poglej Albert Einstein in Delčnovalovna dualnost
Disleksija
Disleksija (dis-, iz grškega δυσ- oziroma "slab" in iz grškega λέξις oziroma "govorjenje", dobesedno torej "slabo govorjenje") je motnja sposobnosti branja ali razumevanja prebranega, poleg ohranjene senzorne in splošne sposobnosti.
Poglej Albert Einstein in Disleksija
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Poglej Albert Einstein in Dolžina
Družba cesarja Viljema
jedrsko cepitev Družba cesarja Viljema, s polnim uradnim imenom Družba cesarja Viljema za spodbujanje znanosti in raziskav (okrajšano KWG), je bila nemška raziskovalna organizacija na področju naravoslovja in tehnike, ki jo je leta 1911 ustanovila pruska vlada, da bi sledila mednarodnim trendom ustanavljanja od univerz neodvisnih raziskovalnih inštitutov in dopolnila vlogo Kraljeve pruske akademije znanosti.
Poglej Albert Einstein in Družba cesarja Viljema
Družba Maxa Plancka
Glavna upravna stavba Družbe Maxa PlanckaDružba Maxa Plancka (s polnim imenom Družba Maxa Plancka za napredek znanosti) je ena vodilnih nemških raziskovalnih institucij s sedežem v Berlinu in sedežem uprave v Münchnu.
Poglej Albert Einstein in Družba Maxa Plancka
E = mc²
Ladje ''USS Enterprise'', ''Long Beach'' in ''Bainbridge'' v formaciji v Sredozemlju leta 1964. Posadka ''Enterprisa'' je oblikovala znamenito enačbo – E.
Poglej Albert Einstein in E = mc²
Edward Witten
Edward »Ed« Witten, ameriški matematik in fizik, * 26. avgust 1951, Baltimore, Maryland, ZDA.
Poglej Albert Einstein in Edward Witten
Einstein (razločitev)
Einstein se največkrat nanaša na Alberta Einsteina, švicarsko-ameriškega fizika in matematika nemškega rodu (1879–1955).
Poglej Albert Einstein in Einstein (razločitev)
Einsteinov hladilni stroj
Einsteinova in Szilárdova patentna vloga Einsteinov hladílni stròj je vrsta hladilnega stroja, ki sta ga leta 1926 skupaj izumila Albert Einstein in njegov nekdanji študent Leó Szilárd.
Poglej Albert Einstein in Einsteinov hladilni stroj
Einsteinov zapis
Einsteinov zapis ali Einsteinov dogovor o seštevanju (tudi Einsteinov sumacijski dogovor) je v matematiki in še posebej v linearni algebri in fiziki poseben dogovor krajšega zapisa indeksov vektorskih ali tenzorskih spremenljivk, ki je najbolj uporaben pri zapisovanju koordinatnih enačb.
Poglej Albert Einstein in Einsteinov zapis
Einsteinova konstanta
Einsteinova konstanta (ali Einsteinova gravitacijska konstanta (oznaka \kappa'\!\, (kapa), je v fiziki sklopitvena konstanta, ki se pojavlja v Einsteinovih enačbah polja. Enačba se lahko zapiše kot: kjer je G^\!\, Einsteinov tenzor, T^\!\, pa kontravariantni napetostno-energijski tenzor za snov.
Poglej Albert Einstein in Einsteinova konstanta
Einsteinova uganka
Einsteinova uganka je logična uganka, ki naj bi jo zastavil Albert Einstein v mladih letih.
Poglej Albert Einstein in Einsteinova uganka
Einsteinove enačbe polja
Einsteinove enačbe polja so množica desetih enačb v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti s katerimi je opisana osnovna sila gravitacija kot ukrivljenost prostor-časa, ki jo povzročata snov in energija.
Poglej Albert Einstein in Einsteinove enačbe polja
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Poglej Albert Einstein in Elektrika in magnetizem
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Albert Einstein in Elektromagnetno valovanje
Elizabeth Roboz Einstein
Elizabeth Roboz-Einstein, madžarsko-ameriška biokemičarka in nevro znanstvenica, * 11. april 1904, Orastie, - † 9. januar 1995 Znana je po prečiščenju in karakterizaciji osnovnega mielinskega proteina (MBP), raziskovanju njegove možne vloge pri nevro-degenerativni bolezni multiple skleroze (MS) in pomoči, da je področje nevro-kemije prišlo do veljave.
Poglej Albert Einstein in Elizabeth Roboz Einstein
Emanuel Lasker
Emanuel Lasker, nemški šahist, matematik in filozof, * 24. december 1868, Berlinchen, Brandenburška (sedaj Barlinek, Poljska), † 11. januar 1941, New York, New York, ZDA.
Poglej Albert Einstein in Emanuel Lasker
Emmy Noether
Amalie Emmy Noether, nemška matematičarka, * 23. marec 1882, Erlangen, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 14. april 1935, Bryn Mawr, Pensilvanija, ZDA, Noetherjeva je najbolj znana po svojih prispevkih k abstraktni algebri in teoretični fiziki.
Poglej Albert Einstein in Emmy Noether
Enačba
Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.
Poglej Albert Einstein in Enačba
Energija ničelne točke
Energíja níčelne tóčke (tudi níčelno níhanje) je v fiziki najnižja možna energija, ki jo ima lahko kvantnomehanski fizikalni sistem, in je energija osnovnega stanja.
Poglej Albert Einstein in Energija ničelne točke
Enrico Fermi
Enrico Fermi, italijansko-ameriški fizik, * 29. september 1901, Rim, Italija, † 28. november 1954, Chicago, Illinois, ZDA Fermi je bil oče prvega jedrskega reaktorja na svetu.
Poglej Albert Einstein in Enrico Fermi
ER = EPR
ER.
Poglej Albert Einstein in ER = EPR
Ernst Mach
Ernst Mach, avstrijski fizik in filozof, * 18. februar 1838, Turas na Moravskem (sedaj Chrlice, del Brna, Češka), † 19. februar 1916, Haar pri Münchnu, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).
Poglej Albert Einstein in Ernst Mach
Erwin Panofsky
Erwin Panofsky (30. marec 1892, Hannover - 14. marec 1968 v Princetonu, New Jersey) je bil nemško-judovski umetnostni zgodovinar, katerega akademska kariera se je po vzponu nacističnega režima večinoma nadaljevana v ZDA.
Poglej Albert Einstein in Erwin Panofsky
Erwin Schrödinger
Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger, avstrijski fizik, nobelovec, * 12. avgust 1887, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 4. januar 1961, Dunaj.
Poglej Albert Einstein in Erwin Schrödinger
Filadelfijski poskus
USS ''Eldridge'' DE-173, na katerem je potekal poskus, okoli leta 1944 Filadelfijski poskus je bil domnevni skrivni vojaški poskus Vojne mornarice ZDA v Mornariški ladjedelnici Filadelfije (Philadelphia Naval Shipyard) 28.
Poglej Albert Einstein in Filadelfijski poskus
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Albert Einstein in Fizika
Fluorescenčna spektroskopija
Fluorescénčna spektroskopíja (tudi fluorometrija ali spektrofluorometrija) je vrsta elektromagnetne spektroskopije, pri kateri se analizira fluorescenčni odziv vzbujenega vzorca.
Poglej Albert Einstein in Fluorescenčna spektroskopija
Fotoelektrični pojav
Fotoelektrični pojav ali fotoefekt je fizikalni pojav, pri kateri elektromagnetno valovanje z dovolj kratko valovno dolžino (npr. v vidnem ali ultravijoličnem delu spektra) po navadi iz kovine izbije prevodniške elektrone.
Poglej Albert Einstein in Fotoelektrični pojav
Fotokemija
Fotokemija je smer kemije, ki se ukvarja s proučevanjem interakcij med svetlobo ter atomi in molekulami.
Poglej Albert Einstein in Fotokemija
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Albert Einstein in Foton
Frank Watson Dyson
Sir Frank Watson Dyson, KBE, FRS, angleški astronom, * 8. januar 1868, Measham pri Ashby-de-la-Zouchu, Leicestershire, Anglija, † 25. maj 1939, na morju.
Poglej Albert Einstein in Frank Watson Dyson
Frederick Joseph Ernst
Frederick Joseph Ernst mlajši, ameriški fizik in kozmolog, * 20. november 1933, New York, ZDA.
Poglej Albert Einstein in Frederick Joseph Ernst
Friedrich Hasenöhrl
Solvayevem kongresu leta 1911 Friedrich (Fritz Victor Franz) Hasenöhrl, avstrijski fizik in častnik, * 30. november 1874, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 7. oktober 1915, Vielgereuth (sedaj Folgaria), Welschtirol (sedaj Trento), Avstro-Ogrska (sedaj Italija).
Poglej Albert Einstein in Friedrich Hasenöhrl
Fritz Zwicky
Fritz Zwicky, švicarski astronom, * 14. februar 1898, Varna, Bolgarija, † 8. februar 1974, Pasadena, Kalifornija, ZDA.
Poglej Albert Einstein in Fritz Zwicky
Gaia (vesoljsko plovilo)
Gaia je vesoljski observatorij Evropske vesoljske agencije (ESA), lansiran leta 2013, z namenom delovati do 2022.
Poglej Albert Einstein in Gaia (vesoljsko plovilo)
Galilejev primer
Galilejev primer označuje dogajanje, ki je povezano z različnimi pogledi na podobo o vesolju v zvezi s Ptolomejevim in Kopernikovim sistemom ter učenjem svetega pisma, kakor tudi odziv takratne cerkvene inkvizicije na Galilejeva astronomska odkritja in svetopisemsko razlago.
Poglej Albert Einstein in Galilejev primer
Generacija 27
Sevilji, ki je posvečen pesnikom Generacije 27. Ustvaril ga je Antonio Barrionuevo Ferrer leta 2011. Avtor kipa je César Portela. S terminom Generacija 27 imenujemo skupino moških španskih pisateljev, večinoma pesnikov, v 20.
Poglej Albert Einstein in Generacija 27
Genij
Albert Einstein - arhetip genija Genij je človek z visokim inteligenčnim kvocientom (IQ), ki ga kaže predvsem skozi kreativno in originalno delo.
Poglej Albert Einstein in Genij
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Albert Einstein in Geometrija
Georg Alexander Pick
Georg Alexander Pick, avstrijski matematik, * 10. avgust 1859, Dunaj, Avstrija, † 26. julij 1942, Koncentracijsko taborišče v Terezínu, sedaj Češka.
Poglej Albert Einstein in Georg Alexander Pick
Georges Lemaître
Monsignor Georges Henri Joseph Éduard Lemaître, belgijski teolog, astronom in matematik, * 17. julij 1894, Charleroi, Belgija, † 20. junij 1966, Louvain, Belgija.
Poglej Albert Einstein in Georges Lemaître
Giovanni Battista Riccioli
Giovanni Battista Riccioli, italijanski jezuit, astronom in geograf, * 17. april 1598, Ferrara, Italija, † 25. junij 1671, Bologna.
Poglej Albert Einstein in Giovanni Battista Riccioli
Goldstein
Goldstein, nemški in jidiš judovski priimek ("zlato-kamna").
Poglej Albert Einstein in Goldstein
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Poglej Albert Einstein in Gravitacijska konstanta
Gravitacijska leča
Gravitacijska leča je masivno telo ali sistem teles, ki zaradi svojega gravitacijskega polja ukrivlja pot elektromagnetnemu valovanju (in svetlobi).
Poglej Albert Einstein in Gravitacijska leča
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Poglej Albert Einstein in Gravitacijsko polje
Gravitacijsko valovanje
Gravitacíjsko valovánje je nihanje ukrivljenosti prostor-časa, ki se kot valovanje širi stran od izvora.
Poglej Albert Einstein in Gravitacijsko valovanje
Hans Reichenbach
Hans Reichenbach, nemško-ameriški filozof in pedagog, * 26. september 1891, Hamburg, Nemčija, † 9. april 1953, Los Angeles, ZDA.
Poglej Albert Einstein in Hans Reichenbach
Heinrich Mann
Luiz Heinrich Mann, nemški pisatelj, * 27. marec 1871, Lübeck, † 11. marec 1950, Santa Monica, Kalifornija.
Poglej Albert Einstein in Heinrich Mann
Hendrik Antoon Lorentz
Hendrik Antoon Lorentz, nizozemski fizik, * 18. julij 1853, Arnheim, Nizozemska, † 4. februar 1928, Haarlem, Nizozemska.
Poglej Albert Einstein in Hendrik Antoon Lorentz
Henri Poincaré
Jules Henri Poincaré, francoski matematik in filozof, * 29. april 1854, Nancy, Francija, † 17. julij 1912, Pariz, Francija.
Poglej Albert Einstein in Henri Poincaré
Hermann Broch
Hermann Broch, avstrijski pisatelj, * 1. november 1886, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 30. maj 1951, New Hawen, Connecticut, Združene države Amerike.
Poglej Albert Einstein in Hermann Broch
Hermann Minkowski
Hermann Minkowski, nemški matematik in fizik, * 22. junij 1864, Aleksota (Aleksotas), Ruski imperij (sedaj Kaunas, Litva), † 12. januar 1909, Göttingen, Nemčija.
Poglej Albert Einstein in Hermann Minkowski
Hermann Weyl
Hermann Klaus Hugo Weyl, nemški matematik in fizik, * 9. november 1885, Elmshorn pri Hamburgu, Prusija, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 8. december 1955, Zürich, Švica.
Poglej Albert Einstein in Hermann Weyl
Hiddensee
Grb občine ''Otok Hiddensee'' Hiddensee je otok v nemškem Baltskem morju ob zahodni obali Rügna.
Poglej Albert Einstein in Hiddensee
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Poglej Albert Einstein in Hiparh
Hitrost gravitacije
Hitróst gravitácije se v okviru klasičnih teorij gravitacije nanaša na hitrost pri kateri se širijo spremembe v gravitacijskem polju.
Poglej Albert Einstein in Hitrost gravitacije
Holokavst
Holokávst (izvorno ὁλόκαυστος: hólos, »celota« in kaustós, »zažgan«), hebrejsko tudi šoa (השואה, HaShoah, dobesedno »katastrofa«), je sistematični genocid Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno.
Poglej Albert Einstein in Holokavst
Hubblov zakon
Hubblov zakon je kozmološka izjava, da je rdeči premik svetlobe iz oddaljenih galaksij sorazmerna z njihovo oddaljenostjo.
Poglej Albert Einstein in Hubblov zakon
Humboldtovska univerza
Humboldtovska univerza je ime za univerzitetni princip, ki združuje raziskovanje in poučevanje.
Poglej Albert Einstein in Humboldtovska univerza
Inštitut za napredni študij
Fuld Hall, glavna inštitutska zgradba, zgrajena leta 1939 Inštitut za napredni študij (okrajšava IAS) v Princetonu, New Jersey, ZDA je zasebno središče za teoretično znanstveno raziskovanje in intelektualno preiskovanje.
Poglej Albert Einstein in Inštitut za napredni študij
Interferenca
Interferenca dveh nasprotno potujočih valovanj (zelena in modra) v eni razsežnosti ter novonastali val (rdeča) Interferénca je pojav, ko se dve koherentni valovanji srečata na istem mestu in nastane nov valovni vzorec.
Poglej Albert Einstein in Interferenca
Irwin Ira Shapiro
Irwin Ira Shapiro, ameriški astrofizik, * 10. oktober 1929, New York, New York, ZDA.
Poglej Albert Einstein in Irwin Ira Shapiro
Jedrska fizika
Jêdrska fízika je veja fizike, ki preučuje atomsko jedro in z njim povezane pojave, kot so radioaktivnost, jedrska cepitev, jedrsko zlivanje ipd.
Poglej Albert Einstein in Jedrska fizika
John Archibald Wheeler
John Archibald Wheeler, ameriški fizik in kozmolog, * 9. julij 1911, Jacksonville, Florida, ZDA, † 12. april 2008, Highstown, New Jersey, ZDA.
Poglej Albert Einstein in John Archibald Wheeler
John George Kemeny
John George Kemeny (rojen Kemény János György), madžarsko-ameriški matematik in računalnikar, * 31. maj 1926, Budimpešta, Ogrska (zdaj Madžarska), † 26. december 1992, Hanover, New Hampshire, Združene države Amerike.
Poglej Albert Einstein in John George Kemeny
John Stewart Bell
John Stewart Bell, irski fizik, * 28. junij 1928, Belfast, Severna Irska, † 1. oktober 1990, Belfast.
Poglej Albert Einstein in John Stewart Bell
Joseph Rotblat
Joseph Rotblat, poljski fizik, nobelovec, * 4. november 1908, † 31. avgust 2005.
Poglej Albert Einstein in Joseph Rotblat
Julian Barbour
Julian B. Barbour, angleški fizik in astrofizik, * 1937, South Newington, North Oxfordshire, Anglija.
Poglej Albert Einstein in Julian Barbour
Kalifornijski tehnološki inštitut
Kalifornijski tehnološki inštitut (pogosto okrajšano CaltechUniverza uporablja samo črkovanje »Caltech«; druge oblike, kot sta »Cal Tech« in »CalTech«, so nepravilne..) je zasebna raziskovalna univerza s sedežem v mestu Pasadena, Kalifornija, ZDA.
Poglej Albert Einstein in Kalifornijski tehnološki inštitut
Kaluza-Kleinova teorija
Kaluza-Kleinova teorija je fizikalna teorija, ki poskuša združiti osnovni sili gravitacije in elektromagnetne sile.
Poglej Albert Einstein in Kaluza-Kleinova teorija
Karl Popper
Sir Karl Raimund Popper, avstrijsko-britanski filozof in profesor, * 28. julij 1902, Dunaj, Avstrija, † 17. september 1994, London, Združeno kraljestvo.
Poglej Albert Einstein in Karl Popper
Karlova univerza v Pragi
Karlova univerza v Pragi (kratko Karolinum) je najstarejša in največja univerza na Češkem.
Poglej Albert Einstein in Karlova univerza v Pragi
Kip Stephen Thorne
Kip Stephen Thorne, ameriški fizik, astrofizik, kozmolog in nobelovec, * 1. junij 1940, Logan, Utah, ZDA.
Poglej Albert Einstein in Kip Stephen Thorne
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Poglej Albert Einstein in Konstanta fine strukture
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Poglej Albert Einstein in Kozmični žarki
Kozmološka konstanta
razširjanje v zadnji tretjini časovnice predstavlja dobo kjer prevladuje temna energija temno snovjo in temno energijo, ki je lahko kozmološka konstanta v Vesolju. Po trenutnih fizikalnih teorijah sedaj prevladuje temna energija kot največji vir energije Vesolja, za razliko od zgodnejših dob, ko je bila zanemarljiva.
Poglej Albert Einstein in Kozmološka konstanta
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Poglej Albert Einstein in Kraljeva družba
Kurt Gödel
Kurt Gödel, avstrijsko-ameriški matematik, logik in filozof, * 28. april 1906, Brno/Brünn), Moravska, Češka (tedaj Avstro-Ogrska), † 14. januar 1978, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Albert Einstein in Kurt Gödel
Kvantna gravitacija
Kvántna gravitácija je področje teoretične fizike, ki poskuša opisati gravitacijo po načelih kvantne mehanike, in kjer kvantnih pojavov ni mogoče zanemariti – na primer blizu strnjenih astrofizikalnih teles, kjer so gravitacijski pojavi močni.
Poglej Albert Einstein in Kvantna gravitacija
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Albert Einstein in Kvantna mehanika
Kvantna teorija polja
Kvántna teoríja pólja je razširitev kvantne mehanike od točkastih delcev do polj, kot je na primer elektromagnetno polje.
Poglej Albert Einstein in Kvantna teorija polja
Léon Nicolas Brillouin
Léon Nicolas Brillouin, francoski fizik, * 7. avgust 1889, Sèvres, Seine-et-Oise, Francija, † 4. oktober 1969, New York, ZDA.
Poglej Albert Einstein in Léon Nicolas Brillouin
Le Corbusier
Charles-Édouard Jeanneret-Gris, bolj znan pod psevdonimom Le Corbusier, švicarsko-francoski arhitekt, oblikovalec, pisec in slikar, * 6. oktober 1887, La Chaux-de-Fonds, Švica, † 27. avgust, 1965, Roquebrune-Cap-Martin, Francija.
Poglej Albert Einstein in Le Corbusier
Leó Szilárd
Leó Szilárd (do starosti 2), madžarsko-ameriški fizik, * 11. februar 1898, Budimpešta, Madžarska, † 30. maj 1964, La Jolla, Kalifornija, ZDA.
Poglej Albert Einstein in Leó Szilárd
Limerik
Limerik je vrsta enokitične domiselne in smešne poezije, ki je včasih tudi erotično žgečkljiva.
Poglej Albert Einstein in Limerik
Loránd Eötvös
Baron Loránd Eötvös de Vásárosnamény, madžarski fizik, * 27. julij 1848, Budim, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Madžarska), † 8. april 1919, Budimpešta, Madžarska sovjetska republika (sedaj Madžarska).
Poglej Albert Einstein in Loránd Eötvös
Lorentzeva transformacija
Lorentzeva transformácija je kot linearna transformacija v fiziki predpis, ki ohranja prostorskočasovni razmik med dvema dogodkoma v prostoru Minkowskega in pri tem pušča izhodišče nepomično.
Poglej Albert Einstein in Lorentzeva transformacija
Luči velemesta
Luči velemesta je ameriški romantično komični film, za katerega je Charlie Chaplin napisal scenarij, ga produciral, režiral in v njem odigral glavno vlogo.
Poglej Albert Einstein in Luči velemesta
Machovo načelo
Machovo načelo je v teoretični fiziki in še posebej v klasičnih gravitacijskih teorijah nejasna domneva, ki jo je prvi izrekel avstrijski fizik in filozof Ernst Mach leta 1893.
Poglej Albert Einstein in Machovo načelo
Machovsko načelo
Machovsko načelo je v teoretični fiziki in še posebej v gravitacijskih teorijah vsak razred načel, ki so kot Machovo načelo izražena na poseben način.
Poglej Albert Einstein in Machovsko načelo
Mahatma Gandhi
Mohandás Karamčand Gándhi (devanāgarī मोहनदास करमचन्द गान्धी), splošno znan kot Mahatma Gandhi (sanskrt Mahatma - velika duša), indijski politik, odvetnik in aktivist, * 2. oktober 1869, Porbandar, Gudžarat, Britanska Indija, † 30.
Poglej Albert Einstein in Mahatma Gandhi
Maja Einstein
Maja Einstein, mlajša sestra Alberta Einsteina, rojena Maria, poročena Winteler, * 18. november 1881, München, Nemčija, † 25. junij 1951, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Albert Einstein in Maja Einstein
Marcel Grossmann
Marcel Grossmann, nemški švicarski matematik, * 9. april 1878, Budimpešta, Madžarska, † 7. september 1936, Zürich, Švica.
Poglej Albert Einstein in Marcel Grossmann
Marian Smoluchowski
Marian Smoluchowski (Marian Ritter von Smolan Smoluchowski), poljski fizik in planinec, * 28. maj 1872, Vorderbrühl pri Dunaju, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 5. september 1917, Krakov, Poljska.
Poglej Albert Einstein in Marian Smoluchowski
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Poglej Albert Einstein in Matematična fizika
Max Planck
Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.
Poglej Albert Einstein in Max Planck
Max von Laue
Max Theodor Felix von Laue,, nemški fizik, * 9. oktober 1879, Pfaffendorf pri Koblenzu, Nemčija, † 24. april 1960, Berlin, Nemčija.
Poglej Albert Einstein in Max von Laue
Maximilian Schell
Maximilian Schell, avstrijsko-švicarski igralec, režiser, producent in scenarist, * 8. december 1930, Dunaj, Avstrija, † 1. februar 2014, Innsbruck.
Poglej Albert Einstein in Maximilian Schell
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Poglej Albert Einstein in Merkur
Metrika FLRW
Métrika FLRW (Fridman-Lemaître-Robertson-Walkerjeva metrika) je eksaktna rešitev Einsteinovih relativističnih enačb polja v splošni teoriji relativnosti.
Poglej Albert Einstein in Metrika FLRW
Michael Faraday
Michael Faraday, je bil angleški fizik in kemik in član Kraljeve družbe, ki je veliko prispeval k poznavanju elektromagnetizma in elektrokemije, * 22. september 1791, Newington, grofija Surrey, Anglija, † 25. avgust 1867, Hampton Court pri Londonu, Anglija.
Poglej Albert Einstein in Michael Faraday
Michael Polanyi
Michael Polanyi (rojstno ime Mihály Pollacsek/Polányi), FRS, madžarsko-britanski kemik, fizik, ekonomist in filozof, * 11. marec 1891 Budimpešta, Avstro-Ogrska, † 22. marec 1976, Northampton, Združeno kraljestvo.
Poglej Albert Einstein in Michael Polanyi
Michel Mayor
Michel Gustave Édouard Mayor, švicarski astrofizik, * 12. januar 1942, Lozana, Švica.
Poglej Albert Einstein in Michel Mayor
Mileva Marić
Mileva Marić, srbska matematičarka, prva žena Alberta Einsteina, * 19. december 1875, Titel, † 4. avgust 1948, Zürich.
Poglej Albert Einstein in Mileva Marić
Milutin Milanković
Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).
Poglej Albert Einstein in Milutin Milanković
Mnogočasovne razsežnosti
Mnogočasovne razsežnosti razširjajo pojem enorazsežnega časa na več razsežnosti.
Poglej Albert Einstein in Mnogočasovne razsežnosti
Moj striček Oswald
Moj striček Oswald je humorno provokativni roman britanskega pisatelja Roalda Dahla, ki je prvič izšel oktobra leta 1979.
Poglej Albert Einstein in Moj striček Oswald
Moritz Schlick
Moritz Schlick, s polnim imenom Friedrich Albert Moritz Schlick, nemško-avstrijski filozof in fizik, * 14. april 1882, Berlin, Nemčija, † 22. junij 1936, Dunaj, Avstrija.
Poglej Albert Einstein in Moritz Schlick
Načelo ekvivalentnosti
Načêlo ekvivaléntnosti (tudi načêlo ekvivalénce) je v fiziki splošne teorije relativnosti en od več povezanih konceptov, ki obravnava enakost med težnostno in vztrajnostno maso, ter Einsteinovo trditev, da je gravitacijska »sila«, ki jo izkusimo krajevno, če stojimo na masivnem telesu (kot je npr.
Poglej Albert Einstein in Načelo ekvivalentnosti
Načelo komplementarnosti
Načêlo komplementárnosti je eno najpomemnejših metodoloških in hevrističnih načel znanosti in osnovno načelo kvantne mehanike, tesno povezano s kopenhaško interpretacijo.
Poglej Albert Einstein in Načelo komplementarnosti
Nathan Abraham Rosen
Nathan Abraham Rosen (hebrejsko נתן אברהם וזן), ameriško-izraelski fizik, * 22. marec 1909, Brooklyn, New York, ZDA, † 18. december 1995, Haifa, Izrael.
Poglej Albert Einstein in Nathan Abraham Rosen
Nazaj v prihodnost
Nazaj v prihodnost (izvirno) je ameriški znanstvenofantastični film iz leta 1985.
Poglej Albert Einstein in Nazaj v prihodnost
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Poglej Albert Einstein in Nebesna mehanika
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Albert Einstein in Nemci
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Poglej Albert Einstein in Neskončnost
Newtonovi zakoni gibanja
Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.
Poglej Albert Einstein in Newtonovi zakoni gibanja
Nikola Tesla
Nikola Tesla, srbsko-ameriški elektroinženir, izumitelj, fizik, strojnik, kemik in matematik, * 10. julij 1856, Smiljan pri Gospiću, Lika, Avstrijsko cesarstvo (današnja Hrvaška), † 7. januar 1943, New York, New York, ZDA.
Poglej Albert Einstein in Nikola Tesla
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Poglej Albert Einstein in Nobelova nagrada za fiziko
Oblika Vesolja
Oblíka Vesólja je izraz, ki se uporablja za geometrijo (ukrivljenost in topologijo) prostorskega dela Vesolja (temu rečemo tudi oblika prostora) ali bolj splošno za obliko celotnega prostor-časa.
Poglej Albert Einstein in Oblika Vesolja
Obnovljivost
Obnovljívost, reproduktívnost ali razmnoževálnost je eno od osnovnih načel znanstvene metode in se nanaša na zmožnost, da se poskus točno obnovi ali ponovi s sistemom, ki deluje neodvisno.
Poglej Albert Einstein in Obnovljivost
Panevropska unija
Zastava Panevropska unija Panevropska unija je najstarejše gibanje za združitev Evrope, katerega začetnik je manifest avstrijskega politika Richarda Coudenhove-Kalergija, izdan leta 1923.
Poglej Albert Einstein in Panevropska unija
Papež Pij X.
Papež Pij X. (Papa Pius Decimus), rojen kot Giuseppe Melchiorre Sarto, je bil italijanski škof, kardinal, patriarh, papež in svetnik; *2. junij 1835, Riese (danes: Riese Pio X; Lombardsko-beneško kraljestvo, Avstrijsko cesarstvo danes: Italija), †20. avgust 1914, Apostolska palača (Rim, Kraljevina Italija danes: Vatikan).
Poglej Albert Einstein in Papež Pij X.
Paul Ehrenfest
Paul Ehrenfest, avstrijsko-nizozemski fizik in matematik, * 18. januar 1880, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 25. september 1933, Amsterdam, Nizozemska.
Poglej Albert Einstein in Paul Ehrenfest
Paul Gerber
Paul Gerber, nemški fizik, * 1854, Berlin, † 13. avgust 1909, Freiburg im Breisgau.
Poglej Albert Einstein in Paul Gerber
Paul Langevin
Paul Langévin, francoski fizik, * 23. januar 1872, Pariz, Francija, † 19. december 1946, Pariz.
Poglej Albert Einstein in Paul Langevin
Pavia
Pavia (italijansko: Pavia; lombardsko Pavia, latinsko: Ticinum; srednjeveška latinščina Papia) je mesto in občina v jugozahodni Lombardiji, v severni Italiji, leži 35 kilometrov južno od Milana, ob spodnjem toku reke Ticino, blizu sotočja s Padom.
Poglej Albert Einstein in Pavia
Peta sila
Pêta síla je v fiziki domnevna sila, ki naj bi obstajala poleg znanih štirih osnovnih sil.
Poglej Albert Einstein in Peta sila
Peter Joseph William Debye
Peter »Pie« Joseph William Debye (rojen Petrus Josephus Wilhelmus Debije), nizozemsko-ameriški fizik in kemik, * 24. marec 1884, Maastricht, Nizozemska, † 2. november 1966, Ithaca, New York, ZDA.
Poglej Albert Einstein in Peter Joseph William Debye
Philipp Frank
Philipp Frank, avstrijsko-ameriški fizik, matematik in filozof, * 20. marec 1884 Dunaj, Avstro-Ogrska, † 21. julij 1966 Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Poglej Albert Einstein in Philipp Frank
Philippe Halsman
Philippe Halsman (Филипп Халсман; Filips Halsmans), ameriški fotograf, * 2. maj 1906, Riga, Ruski imperij, † 25. junij 1979, New York.
Poglej Albert Einstein in Philippe Halsman
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Poglej Albert Einstein in Pi
Planckov zakon
črnega telesa Planckov zákon (starejše redkeje tudi Wien-Planckov zakon) je v fiziki zakon, ki podaja spektralno gostoto elektromagnetnega valovanja pri vseh valovnih dolžinah idealnega črnega telesa pri absolutni temperaturi T. Kot funkcija frekvence \nu je Planckov zakon zapisan kot: V odvisnosti od valovne dolžine \lambda je Planckov zakon: Tu so h Planckova konstanta, c hitrost svetlobe v vakuumu, k_ Boltzmannova konstanta in e osnova naravnih logaritmov.
Poglej Albert Einstein in Planckov zakon
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Poglej Albert Einstein in Planckova konstanta
Podaljšanje časa
Podaljšanje časa (tudi dilatacija časa) je pojav, kjer se lastni čas opazovalca v opazovalnem sistemu razlikuje od tistega v različnem opazovalnem sistemu.
Poglej Albert Einstein in Podaljšanje časa
Pogreb grofa Orgaza
Pogreb grofa Orgaza (špansko El Entierro del Conde de Orgaz) je slika iz leta 1586 slikarja El Greca, uglednega renesančnega slikarja, kiparja in arhitekta grškega porekla.
Poglej Albert Einstein in Pogreb grofa Orgaza
Poissonova pega
geometrijske optike. mm helij-neonovega laserja in Poissonovo pego v sredini Poissonova pega v rdeči laserski svetlobi Poissonova péga (Aragojeva péga, Arago-Poissonova péga, Fresnelova svêtla péga ali Fresnelov dísk) je v optiki svetla pega, ki nastane v središču sence krožnega telesa (objekta) zaradi Fresnelovega uklona.
Poglej Albert Einstein in Poissonova pega
Pomeni imen asteroidov: 2001–2500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 2001 do 2500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Albert Einstein in Pomeni imen asteroidov: 2001–2500
Posebna teorija relativnosti
svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.
Poglej Albert Einstein in Posebna teorija relativnosti
Potovanje v času
tekel počasneje, prav tako bi žepna ura šla počasneje. Potovánje v čásu (tudi časóvno ~ ali ~ skózi čás in ~ po čásu) je koncept domnevnega gibanja (prenosa) človeka ali drugega telesa (objekta) med dvema točkama v času v podobnem smislu kot gibanje med različnima točkama v prostoru, v splošnem s pomočjo teoretičnega izuma, znanega kot časovni stroj.
Poglej Albert Einstein in Potovanje v času
Povlek prostora
Povlek prostora (tudi vrtinčenje prostora) je pojav, ki po Einsteinovi splošni teoriji relativnosti spreminja prostor in čas ob pospešeno gibajočem ali vrtečem se telesu.
Poglej Albert Einstein in Povlek prostora
Prapok
galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.
Poglej Albert Einstein in Prapok
Prepovedani avtorji v času nacionalsocializma
10.
Poglej Albert Einstein in Prepovedani avtorji v času nacionalsocializma
Princeton, New Jersey
Princeton je naselje in občina s statusom mestnega volilnega okraja (borough) v okrožju Mercer ameriške zvezne države New Jersey.
Poglej Albert Einstein in Princeton, New Jersey
Problem obzorja
kavzalnosti ne sekata. WMAP. Problém obzórja (včasih tudi próblem homogénosti) je problem s standardnim kozmološkim modelom prapoka, ki ga je v glavnem identificiral v poznih 1960-ih Charles William Misner.
Poglej Albert Einstein in Problem obzorja
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Poglej Albert Einstein in Prostor
Prostor Minkowskega
Prostor Minkowskega (prostor-čas Minkowskega ali četverni prostor) je v fiziki in matematiki štirirazsežni psevdoevklidski prostor z metrično signaturo (1, 3), ki ga je leta 1908 uvedel Hermann Minkowski za značilnost geometrijske predstavitve prostor-časa Einstenove posebne teorije relativnosti.
Poglej Albert Einstein in Prostor Minkowskega
Prostor-čas
Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.
Poglej Albert Einstein in Prostor-čas
Psevdoznanost
Psevdoznanost so izjave, prepričanja ali prakse, za katere se trdi, da temeljijo na znanosti ali dejstvih, vendar pa so nezdružljive z znanstveno metodo in nimajo ustrezne znanstvene podpore.
Poglej Albert Einstein in Psevdoznanost
Rabindranath Tagore
Rabindranat Tagore Listeni/rəˈbindrəˈnɑːt ˈtɑːɡɔr/; tudi Rabīndranāt Thākur), vzdevek Gurudev, * 7. maj 1861, Kolkata, Britanska Indija, † 7. avgust 1941, Kolkata, bengalski polihistor, nobelovec, »Bengalski bard« je preoblikoval bengalsko književnost in glasbo kot tudi indijsko umetnost pod vplivom modernizma poznega 19.
Poglej Albert Einstein in Rabindranath Tagore
Richard Adolf Zsigmondy
Richard Adolf Zsigmondy, madžarsko-avstrijski kemik, nobelovec, * 1. april 1865, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 23. september 1929, Göttingen, Nemčija.
Poglej Albert Einstein in Richard Adolf Zsigmondy
Richard Phillips Feynman
Richard F. Phillips Feynman, ameriški fizik in matematik, * 11. maj 1918, Far Rockaway, (Queens – širše območje New Yorka), ZDA, † 15. februar 1988, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.
Poglej Albert Einstein in Richard Phillips Feynman
Robert Andrews Millikan
Robert Andrews Millikan, ameriški fizik, 22. marec 1868, Morrison, Illinois, ZDA, † 19. december 1953, San Marino, Kalifornija.
Poglej Albert Einstein in Robert Andrews Millikan
Robert Brown
Robert Brown, FRS, škotski botanik, paleobotanik in biolog, * 21. december 1773, Montrose, Škotska, † 10. junij 1858, London, Anglija.
Poglej Albert Einstein in Robert Brown
Robert Harry Kraichnan
Robert Harry Kraichnan, ameriški fizik, * 15. januar 1928, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA, † 26. februar 2008, Santa Fe, Nova Mehika, ZDA.
Poglej Albert Einstein in Robert Harry Kraichnan
Robert Julius Trumpler
Robert Julius Trumpler, švicarsko-ameriški astronom, * 2. oktober 1886, Zürich, Švica, † 10. september 1956, Berkeley, Kalifornija, ZDA.
Poglej Albert Einstein in Robert Julius Trumpler
Ruđer Josip Bošković
Ruđer Josip Bošković, dubrovniški fizik, astronom, matematik, geodet, filozof, inženir, hidrograf, diplomat, pesnik in jezuit, * 18. maj 1711, Dubrovnik, Dubrovniška republika (danes Hrvaška), † 13. februar 1787, Milano, Italija.
Poglej Albert Einstein in Ruđer Josip Bošković
Rudolf Carnap
Rudolf Carnap, nemško-ameriški filozof in logik, * 18. maj 1891, Ronsdorf, Nemško cesarstvo, † 14. september 1970, Santa Monica, Združene države Amerike.
Poglej Albert Einstein in Rudolf Carnap
Russel-Einsteinov manifest
Russell–Einsteinov manifest je mirovni manifest, ki je nastal leta 1955 kot posledica dejstva, da so se vodilni znanstveniki zavedli, da bi z razvijanjem in kopičenjem jedrskega orožja lahko prišlo do katastrofalne vojne, v kateri bi bil ogrožen cel svet in človeštvo samo.
Poglej Albert Einstein in Russel-Einsteinov manifest
Russell Alan Hulse
Russell Alan Hulse, ameriški fizik, * 28. november 1950, New York, New York, ZDA.
Poglej Albert Einstein in Russell Alan Hulse
Salvador Dalí
Salvador Felip Jacint Dalí Domènech ali Salvador Felipe Jacinto Dalí Domènech, markiz Pubolski, španski umetnik, * 11. maj 1904, Figueres, Katalonija, Španija, † 23. januar 1989.
Poglej Albert Einstein in Salvador Dalí
Schwarzschildov polmer
Schwarzschildov polmer (včasih tudi gravitacijski polmer) je polmer krogle, ki obdaja nevrtečo se in nenabito (brez električnega naboja) črno luknjo.
Poglej Albert Einstein in Schwarzschildov polmer
Scientific American
Scientific American je ameriška poljudnoznanstvena revija, specializirana za področji naravoslovja in tehnike, ki izhaja pod okriljem založnika Springer Nature.
Poglej Albert Einstein in Scientific American
Seznam ameriških akademikov
Seznam ameriških akademikov.
Poglej Albert Einstein in Seznam ameriških akademikov
Seznam ameriških fizikov
Seznam ameriških fizikov.
Poglej Albert Einstein in Seznam ameriških fizikov
Seznam ameriških kozmologov
Seznam ameriških kozmologov.
Poglej Albert Einstein in Seznam ameriških kozmologov
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Albert Einstein in Seznam astronomskih vsebin
Seznam švicarskih fizikov
Seznam švicarskih fizikov.
Poglej Albert Einstein in Seznam švicarskih fizikov
Seznam švicarskih matematikov
Seznam švicarskih matematikov.
Poglej Albert Einstein in Seznam švicarskih matematikov
Seznam filozofov
Ta seznam vsebuje najpomembnejše filozofe.
Poglej Albert Einstein in Seznam filozofov
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Albert Einstein in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih zakonov
Spodaj je seznam fizikalnih zakonov, odkritih v znanosti in še posebej v fiziki.
Poglej Albert Einstein in Seznam fizikalnih zakonov
Seznam fizikov
Seznam najbolj znanih svetovnih fizikov in fizičark.
Poglej Albert Einstein in Seznam fizikov
Seznam judovskih Američanov
Seznam judovskih Američanov.
Poglej Albert Einstein in Seznam judovskih Američanov
Seznam knjig Mejnikov
Knjige iz zbirke ''Mejniki''. Mejniki je zbirka ilustriranih knjig.
Poglej Albert Einstein in Seznam knjig Mejnikov
Seznam kozmologov
Seznam najbolj znanih svetovnih kozmologov.
Poglej Albert Einstein in Seznam kozmologov
Seznam latinskih izrekov
To je seznam nekaterih latinskih in starorimskih izrekov in rekov, urejenih po abecedi, s slovenskimi prevodi in pomenom.
Poglej Albert Einstein in Seznam latinskih izrekov
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Albert Einstein in Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematikov
Seznam znanih matematikov zložen po slovenskem abecednem redu po priimkih.
Poglej Albert Einstein in Seznam matematikov
Seznam nemških akademikov
Seznam nemških akademikov.
Poglej Albert Einstein in Seznam nemških akademikov
Seznam nemških fizikov
Seznam nemških fizikov.
Poglej Albert Einstein in Seznam nemških fizikov
Seznam prejemnikov nagrade Prešernovega sklada
Seznam prejemnikov nagrade Prešernovega sklada.Nagrajenci Prešernovega sklada.
Poglej Albert Einstein in Seznam prejemnikov nagrade Prešernovega sklada
Seznam srbskih fizikov
Seznam srbskih fizikov.
Poglej Albert Einstein in Seznam srbskih fizikov
Seznam vegetarijancev
Delni seznam znanih osebnosti, ki so (bile) vegetarijanci.
Poglej Albert Einstein in Seznam vegetarijancev
Sfera
Osenčena sfera ortogonalno projekcijo nevtronske zvezde še bolj gladke. Sfêra je v matematiki površje krogle, torej dvorazsežna mnogoterost (ploskev), vložena v trirazsežni prostor.
Poglej Albert Einstein in Sfera
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Albert Einstein in Sila
Simon Newcomb
Simon Newcomb, kanadsko-ameriški, astronom, ekonomist in rezervni admiral, * 12. marec 1835, Wallace, Nova Škotska, Kanada, † 11. julij 1909, Washington, ZDA.
Poglej Albert Einstein in Simon Newcomb
Specifična toplota
vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.
Poglej Albert Einstein in Specifična toplota
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Poglej Albert Einstein in Splošna teorija relativnosti
Stefan Zweig
Stefan Zweig, avstrijski pisatelj, * 28. november 1881, Dunaj, † 22. februar 1942, Petrópolis, Rio de Janeiro, Brazilija.
Poglej Albert Einstein in Stefan Zweig
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Poglej Albert Einstein in Stefan-Boltzmannov zakon
Stephen Hawking
Stephen William Hawking, CBE, FRS, angleški fizik, astrofizik, matematik in kozmolog, * 8. januar 1942, Oxford, Anglija, Združeno kraljestvo, † 14. marec 2018, Cambridge.
Poglej Albert Einstein in Stephen Hawking
Stjepan Mohorovičić
Stjepan Mohorovičić, hrvaški fizik, geofizik in astrofizik * 20. avgust, 1890, Bakar (Hrvaška), † 13. februar 1980, Zagreb, Hrvaška.
Poglej Albert Einstein in Stjepan Mohorovičić
Svetovna vojna
Svetovna vojna je vojna velikih ozemeljskih razsežnosti, v katero je vpletenih večje število držav iz celotnega sveta.
Poglej Albert Einstein in Svetovna vojna
Svetovnica
Svetóvnica točkastega telesa je v fiziki množica dogodkov pri njegovem gibanju skozi štirirazsežni prostor-čas.
Poglej Albert Einstein in Svetovnica
Tahion
Táhion ali tahión (grško ταχύς: takhús - hiter) je domnevni delec, ki vedno potuje z »nadsvetlobno« hitrostjo.
Poglej Albert Einstein in Tahion
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Albert Einstein in Težnost
Tenzor
kocke '''e'''1, '''e'''2 in '''e'''3. Ténzor je v matematiki posplošena linearna količina, oziroma geometrijska entiteta, ki jo lahko izrazimo z večrazsežno tabelo, oziroma matriko, relativno glede na izbiro baze.
Poglej Albert Einstein in Tenzor
Teoretična fizika
Teorétična fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.
Poglej Albert Einstein in Teoretična fizika
Teorija relativnosti
Slavna enačba Teoriji relativnosti sta dve fizikalni teoriji, ki ju je objavil Albert Einstein: posebna teorija relativnosti in splošna teorija relativnosti.
Poglej Albert Einstein in Teorija relativnosti
Teorija superstrun
Teoríja súperstrún je sodobna fizikalna teorija, ki poskuša opisati vse osnovne delce in osnovne sile narave z enotnim prijemom.
Poglej Albert Einstein in Teorija superstrun
Théophile Ernest de Donder
Théophile Ernest de Donder, belgijski matematik in fizik, * 19. avgust 1872, Bruselj, Belgija, † 11. maj 1957, Bruselj.
Poglej Albert Einstein in Théophile Ernest de Donder
Thomas Townsend Brown
Thomas Townsend Brown, ameriški fizik, * 18. marec 1905, Zanesville, Ohio, ZDA, † 22. oktober 1985, Avalon, otok Catalina, Kalifornija.
Poglej Albert Einstein in Thomas Townsend Brown
Ulm
Ulm je mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in leži ob reki Donavi.
Poglej Albert Einstein in Ulm
Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.
Poglej Albert Einstein in Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Uvod v kvantno mehaniko
Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.
Poglej Albert Einstein in Uvod v kvantno mehaniko
Vegetarijanstvo
Vegetarijánstvo je način življenja, pri katerem človek ne je mesa in se izogiba izdelkom živalskega izvora, kot so usnje, krzno, svila itd.
Poglej Albert Einstein in Vegetarijanstvo
Vektor četverec
Véktor četvêrec (ali kar četvêrec in 4-vektor) je v teoriji relativnosti (PTR, STR) vektor v štirirazsežnem realnem vektorskem prostoru, katerega komponente se pri rotacijah in translacijah inercialnega koordinatnega sistema obnašajo kot krajevne in časovne koordinate (ct, x, y, z).
Poglej Albert Einstein in Vektor četverec
Vulkan (domnevni planet)
Vulkán je bil majhen domnevni planet, ki naj bi obstajal na tiru med Merkurjem in Soncem.
Poglej Albert Einstein in Vulkan (domnevni planet)
Vulkanski asteroid
Umetnikova predstava Vulkanskega asteroida Vulkánski asteroídi ali vulkanoídi so člani domnevne skupine asteroidov, ki bi krožili po stabilnem tiru na razdalji od 0,08 do 0,21 a.e. od Sonca (to je znotraj Merkurjevega tira).
Poglej Albert Einstein in Vulkanski asteroid
We Didn't Start the Fire
»We Didn't Start the Fire« (dobesedno angleško: »Mi nismo zanetili ognja«) je skladba, ki jo je napisal in izvedel ameriški glasbenik Billy Joel.
Poglej Albert Einstein in We Didn't Start the Fire
Where If Not Now
Where If Not Now je debitantski studijski album slovenske shoegazing skupine Haiku Garden, ki je izšel 25.
Poglej Albert Einstein in Where If Not Now
Wilhelm Reich
Wilhelm Reich (vil-helm raɪç͂), avstrijski psihoanalitik, psihiater, seksolog in sociolog, * 24. marec 1897, Dobzau, Avstro-Ogrska (sedaj Dobrjaniči Ukrajina), † 3. november 1957, Lewisburg, Pensilvanija, ZDA.
Poglej Albert Einstein in Wilhelm Reich
Willem de Sitter
Lorentz v Leidnu (1923) Willem de Sitter, nizozemski astronom, kozmolog, matematik in fizik, * 6. maj 1872, Sneek, Frizija, Nizozemska, † 20. november 1934, Leiden, Nizozemska.
Poglej Albert Einstein in Willem de Sitter
William Kingdon Clifford
William Kingdon Clifford angleški matematik in filozof, * 4. maj, 1845, Exeter, grofija Devon, Anglija, † 3. marec 1879, Madeira, Portugalska.
Poglej Albert Einstein in William Kingdon Clifford
William Wallace Campbell
William Wallace Campbell, ameriški astronom, * 11. april 1862, Okrožje Hancock, Ohio, ZDA, † 14. junij 1938, San Francisco, Kalifornija, ZDA.
Poglej Albert Einstein in William Wallace Campbell
Wolfgang Ernst Pauli
Wolfgang Ernst Pauli, avstrijski fizik, * 25. april 1900, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 15. december 1958, Zürich, Švica.
Poglej Albert Einstein in Wolfgang Ernst Pauli
Zemeljski čas
Zémeljski čas ali teréstrični čas (oznaka TT iz angleškega izraza Terrestrial Time) je idealiziran čas, ki se ga uporablja za praktično določanje časa na površini Zemlje.
Poglej Albert Einstein in Zemeljski čas
Zgodovina števila π
1 Članek obravnava zgodovino računanja številskih vrednosti in približkov ter ugotavljanja značilnosti matematične konstante ''π''.
Poglej Albert Einstein in Zgodovina števila π
Znamenite osebnosti in šah
Seznam vsebuje znamenite osebnosti, ki so svoj čas posvečale šahu.
Poglej Albert Einstein in Znamenite osebnosti in šah
1 E-9 m
Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin med 1 nanometrom in 10 nm (10-9 m in 10-8 m).
Poglej Albert Einstein in 1 E-9 m
11. oktober
11.
Poglej Albert Einstein in 11. oktober
14. marec
14.
Poglej Albert Einstein in 14. marec
17. oktober
17.
Poglej Albert Einstein in 17. oktober
18. april
18.
Poglej Albert Einstein in 18. april
1879
1879 (MDCCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Albert Einstein in 1879
1905
1905 (MCMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Albert Einstein in 1905
1915
Potop Lusitanie 1915 (MCMXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Albert Einstein in 1915
1921
1921 (MCMXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Albert Einstein in 1921
1933
1933 (MCMXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Albert Einstein in 1933
1955
1955 (MCMLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Albert Einstein in 1955
2. december
2.
Poglej Albert Einstein in 2. december
20. marec
20.
Poglej Albert Einstein in 20. marec
2001 Einstein
Asteroid oz.
Poglej Albert Einstein in 2001 Einstein
2016
2016 (MMXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Albert Einstein in 2016
29. maj
29.
Poglej Albert Einstein in 29. maj
4. januar
4.
Poglej Albert Einstein in 4. januar
Prav tako znan kot Einstein.
, Einsteinov hladilni stroj, Einsteinov zapis, Einsteinova konstanta, Einsteinova uganka, Einsteinove enačbe polja, Elektrika in magnetizem, Elektromagnetno valovanje, Elizabeth Roboz Einstein, Emanuel Lasker, Emmy Noether, Enačba, Energija ničelne točke, Enrico Fermi, ER = EPR, Ernst Mach, Erwin Panofsky, Erwin Schrödinger, Filadelfijski poskus, Fizika, Fluorescenčna spektroskopija, Fotoelektrični pojav, Fotokemija, Foton, Frank Watson Dyson, Frederick Joseph Ernst, Friedrich Hasenöhrl, Fritz Zwicky, Gaia (vesoljsko plovilo), Galilejev primer, Generacija 27, Genij, Geometrija, Georg Alexander Pick, Georges Lemaître, Giovanni Battista Riccioli, Goldstein, Gravitacijska konstanta, Gravitacijska leča, Gravitacijsko polje, Gravitacijsko valovanje, Hans Reichenbach, Heinrich Mann, Hendrik Antoon Lorentz, Henri Poincaré, Hermann Broch, Hermann Minkowski, Hermann Weyl, Hiddensee, Hiparh, Hitrost gravitacije, Holokavst, Hubblov zakon, Humboldtovska univerza, Inštitut za napredni študij, Interferenca, Irwin Ira Shapiro, Jedrska fizika, John Archibald Wheeler, John George Kemeny, John Stewart Bell, Joseph Rotblat, Julian Barbour, Kalifornijski tehnološki inštitut, Kaluza-Kleinova teorija, Karl Popper, Karlova univerza v Pragi, Kip Stephen Thorne, Konstanta fine strukture, Kozmični žarki, Kozmološka konstanta, Kraljeva družba, Kurt Gödel, Kvantna gravitacija, Kvantna mehanika, Kvantna teorija polja, Léon Nicolas Brillouin, Le Corbusier, Leó Szilárd, Limerik, Loránd Eötvös, Lorentzeva transformacija, Luči velemesta, Machovo načelo, Machovsko načelo, Mahatma Gandhi, Maja Einstein, Marcel Grossmann, Marian Smoluchowski, Matematična fizika, Max Planck, Max von Laue, Maximilian Schell, Merkur, Metrika FLRW, Michael Faraday, Michael Polanyi, Michel Mayor, Mileva Marić, Milutin Milanković, Mnogočasovne razsežnosti, Moj striček Oswald, Moritz Schlick, Načelo ekvivalentnosti, Načelo komplementarnosti, Nathan Abraham Rosen, Nazaj v prihodnost, Nebesna mehanika, Nemci, Neskončnost, Newtonovi zakoni gibanja, Nikola Tesla, Nobelova nagrada za fiziko, Oblika Vesolja, Obnovljivost, Panevropska unija, Papež Pij X., Paul Ehrenfest, Paul Gerber, Paul Langevin, Pavia, Peta sila, Peter Joseph William Debye, Philipp Frank, Philippe Halsman, Pi, Planckov zakon, Planckova konstanta, Podaljšanje časa, Pogreb grofa Orgaza, Poissonova pega, Pomeni imen asteroidov: 2001–2500, Posebna teorija relativnosti, Potovanje v času, Povlek prostora, Prapok, Prepovedani avtorji v času nacionalsocializma, Princeton, New Jersey, Problem obzorja, Prostor, Prostor Minkowskega, Prostor-čas, Psevdoznanost, Rabindranath Tagore, Richard Adolf Zsigmondy, Richard Phillips Feynman, Robert Andrews Millikan, Robert Brown, Robert Harry Kraichnan, Robert Julius Trumpler, Ruđer Josip Bošković, Rudolf Carnap, Russel-Einsteinov manifest, Russell Alan Hulse, Salvador Dalí, Schwarzschildov polmer, Scientific American, Seznam ameriških akademikov, Seznam ameriških fizikov, Seznam ameriških kozmologov, Seznam astronomskih vsebin, Seznam švicarskih fizikov, Seznam švicarskih matematikov, Seznam filozofov, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam fizikalnih zakonov, Seznam fizikov, Seznam judovskih Američanov, Seznam knjig Mejnikov, Seznam kozmologov, Seznam latinskih izrekov, Seznam matematičnih vsebin, Seznam matematikov, Seznam nemških akademikov, Seznam nemških fizikov, Seznam prejemnikov nagrade Prešernovega sklada, Seznam srbskih fizikov, Seznam vegetarijancev, Sfera, Sila, Simon Newcomb, Specifična toplota, Splošna teorija relativnosti, Stefan Zweig, Stefan-Boltzmannov zakon, Stephen Hawking, Stjepan Mohorovičić, Svetovna vojna, Svetovnica, Tahion, Težnost, Tenzor, Teoretična fizika, Teorija relativnosti, Teorija superstrun, Théophile Ernest de Donder, Thomas Townsend Brown, Ulm, Urbain-Jean Joseph Le Verrier, Uvod v kvantno mehaniko, Vegetarijanstvo, Vektor četverec, Vulkan (domnevni planet), Vulkanski asteroid, We Didn't Start the Fire, Where If Not Now, Wilhelm Reich, Willem de Sitter, William Kingdon Clifford, William Wallace Campbell, Wolfgang Ernst Pauli, Zemeljski čas, Zgodovina števila π, Znamenite osebnosti in šah, 1 E-9 m, 11. oktober, 14. marec, 17. oktober, 18. april, 1879, 1905, 1915, 1921, 1933, 1955, 2. december, 20. marec, 2001 Einstein, 2016, 29. maj, 4. januar.