Kazalo
20 odnosi: Ahidname, Avstrijsko-turška vojna (1593–1605), Žitvanski mir, Dolga turška vojna, Gabriel Bethlen, Henrik IV. Francoski, Ibrahim I., Kafes, Mehmed III., Modra mošeja, Murat IV., Mustafa I., Odrinska palača, Osman II., Osmanska miniatura, Seznam sultanov Osmanskega cesarstva, Velika palača v Konstantinoplu, 1590, 1617, 18. april.
Ahidname
Bosni zagotovil popolno versko svobodo in zaščito Ahidnama (turško Ahidnâme iz arabskega dha, garancija in perzijskega nāme, knjiga, dokument, v prostem prevodu garancijsko pismo) je bila osmanska listina, pogosto povezana s kapitulacijo.
Poglej Ahmed I. in Ahidname
Avstrijsko-turška vojna (1593–1605)
Dolga turška vojna (nemško Langer Türkenkrieg, turško 1593-1606 Osmanlı-Avusturya Savaşı) ali trinajstletna vojna je bila vojna med Habsburško monarhijo in Osmanskim cesarstvom za oblast v Vlaški, Transilvaniji in Moldaviji.
Poglej Ahmed I. in Avstrijsko-turška vojna (1593–1605)
Žitvanski mir
Žitvanski mir je bil mirovni sporazum, s katerim se je 11.
Poglej Ahmed I. in Žitvanski mir
Dolga turška vojna
Kategorija:Vojne Osmanskega cesarstva Kategorija:Vojne Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Ahmed I. in Dolga turška vojna
Gabriel Bethlen
Gabriel Bethlen, (madžarsko Bethlen Gábor) transilvanski knez, ogrski kralj, * 15. november 1580, Marosillye, Kneževina Transilvanija (sedaj Ilia, Hunedoara, Romunija), † 15. november 1629, Alba Iulia.
Poglej Ahmed I. in Gabriel Bethlen
Henrik IV. Francoski
Henrik IV., znan tudi po vzdevku Dobri kralj Henrik ali Henrik Veliki, (francosko Henri IV; Henri le Grand; gaskonjsko Enric Quate Lo Gran; * 13. december 1553, Pau, Navara, † 14. maj 1610, Pariz) je bil kralj Navarre (kot Henrik III.) od leta 1572 in kralj Francije od leta 1589 do 1610.
Poglej Ahmed I. in Henrik IV. Francoski
Ibrahim I.
Ibrahim I. (osmansko turško: ابراهيماول, İbrâhîm-i evvel, turško: Birinci İbrahim), 18.
Poglej Ahmed I. in Ibrahim I.
Kafes
Kafes Kafes (osmansko turško: قفس - kletka) ali knežji zapor je bil zaprt del cesarskega harema v palači Topkapi v Istanbulu, v katerega so zapirali osmanske prince oziroma možne naslednike osmanskega prestola (turško: şehzade).
Poglej Ahmed I. in Kafes
Mehmed III.
Mehmed III.
Poglej Ahmed I. in Mehmed III.
Modra mošeja
Modra mošeja, znana tudi po svojem uradnem imenu mošeja sultana Ahmeda (turško Sultan Ahmet Camii), je zgodovinska cesarska mošeja iz osmanskega obdobja v Carigradu v Turčiji.
Poglej Ahmed I. in Modra mošeja
Murat IV.
Murat IV.
Poglej Ahmed I. in Murat IV.
Mustafa I.
Mustafa I. Nori (osmansko turško: مصطفى اول, turško: I. Mustafa Sani), 15.
Poglej Ahmed I. in Mustafa I.
Odrinska palača
Odrinska palača (Edirne Sarayı) ali prej Nova cesarska palača (Saray-ı Cedid-i Amire) je nekdanja palača osmanskih sultanov v Odrinu, zgrajena v obdobju, ko je bilo mesto prestolnica cesarstva.
Poglej Ahmed I. in Odrinska palača
Osman II.
Osman II. (osmansko turško: عثمان ثانى, ‘Osmān-i sānī), poznan tudi kot Mladi Osman (turško: Genç Osman), (3. november 1604, Istanbul, Osmansko cesarstvo, † 20. maj 1622, Istanbul, Osmansko cesarstvo), 16.
Poglej Ahmed I. in Osman II.
Osmanska miniatura
Osmanska miniatura ali turška miniatura je bila umetnostna oblika v Osmanskem cesarstvu, ki jo je mogoče povezati s perzijsko tradicijo miniatur in tudi močnim kitajskim umetniškim vplivom.
Poglej Ahmed I. in Osmanska miniatura
Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Grb Osmanskega cesarstva Zastava Osmanskega cesarstva Sultani iz Osmanove dinastije so od leta 1299 do leta 1922 vladali obsežnemu Osmanskemu cesarstvu, ki se je na višku moči raztezalo od Madžarske na severu in Somalije na jugu in od Alžirije na zahodu do Iraka na vzhodu.
Poglej Ahmed I. in Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Velika palača v Konstantinoplu
Mozaik iz Velike palače (5. stoletje) Velika palača v Konstantinoplu (grško: Μέγα Παλάτιον, latinsko: Palatium Magnum, turško: Büyük Saray), poznana tudi kot Sveta palača (grško: Ιερόν Παλάτιον, latinsko: Sacrum Palatium, je bil velik palačni kompleks na jugovzhodnem delu polotoka med Zlatim rogom in Marmarskim morjem, v današnji carigrajski mestni četrti Fatih (Stari Carigrad).
Poglej Ahmed I. in Velika palača v Konstantinoplu
1590
1590 (MDXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po julijanskem pa na četrtek.
Poglej Ahmed I. in 1590
1617
1617 (MDCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Ahmed I. in 1617
18. april
18.
Poglej Ahmed I. in 18. april