Kazalo
212 odnosi: Ašdod, Ašokovi stebri, Ada Karijska, Adiabena, Agezilaj II., Ahemenidi, Ahura Mazda, Ajgina, Akaba, Alanya, Aman, Amanska citadela, Amathus, Amirtej, Amitis, Anšan, Antenor, Apadana, Ardašir I., Ardašir II., Ardahšir I., Armenija (razločitev), Armensko kraljestvo (antika), Arrapha, Arsam, Artakserks II., Artakserks III., Artemizija II. Karijska, Artistona, Asirija, Azerbajdžan, Šahrisabz, Šapur Perzijski, Čaitja, Babilon, Bahram II., Bajdad, Bam s kulturno krajino, Basileus, Belšazar, Berytus, Bes (satrap), Biblos, Bitinija, Bitka pri Gavgameli, Bitka pri Isu, Bitka pri Pteriji, Bitka pri Salamini, Bitka pri Timbri, Bodrum, ... Razširi indeks (162 več) »
Ašdod
Ašdod (hebrejsko אַשְׁדּוֹד, arabsko أَشْدُود Ašdud ali إِسْدُود Išdud) je šesto največje mesto in največje pristanišče v Izraelu.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Ašdod
Ašokovi stebri
Ašokovi stebri so niz monolitnih stebrov, razpršenih po vsej Indijski podcelini, ki jih je postavil – ali vsaj vpisal z edikti – tretji maurijski cesar Ašoka Veliki, ki je vladal od leta 268 do 232 pr.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Ašokovi stebri
Ada Karijska
Ada Karijska (starogrško: Ada) je bila karijska vladarica iz Hekatomnidske dinastije, ki je od leta 344 do 340 pr.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Ada Karijska
Adiabena
Adiabena (iz starogrškega Ἀδιαβηνή, ki izvira iz klasičnega sirskega ܚܕܝܐܒ,, staroperzijsko Nodshirakan, armensko Նոր Շիրական) je bila antično kraljestvo v AsirijiThe Chronicle of Arbela (PDF).
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Adiabena
Agezilaj II.
Agezilaj II. (grško, Agesílaos), špartanski kralj, * 444 pr. n. št., Šparta, Lakonija, Grčija, † 360 pr. n. št., Libija.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Agezilaj II.
Ahemenidi
Rodbina Ahemenidov (staroperzijsko: 𐏃𐎧𐎠𐎶𐎴𐎡𐏁𐎡𐎹 |Haxāmanišyaʰ; perzijsko هخامنشی Haxâmaneši; starogrško Ἀχαιμενίδης - Akhaimenídēs; latinsko Achaemenides) je bila rodbina starega perzijskega cesarstva oziroma Ahemenidskega cesarstva, imenovana po svojem ustanovitelju Ahemenu.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Ahemenidi
Ahura Mazda
Ahura Mazda, znan tudi kot Ohrmazd, Ahuramazda, Hourmazd, Hormazd in Hurmuz, Gospod ali pa preprosto duh oziroma »gospod, ki ve«, je avestično ime za stvarnika in edinega Boga zoroastrizma, stare iranske vere, ki je obstajala že pred islamom.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Ahura Mazda
Ajgina
Ajgina (grško Αίγινα, Aígina, starogrško Αἴγῑνα) je eden od Saronskih grških otokov v Saronskem zalivu, 27 kilometrov od Aten.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Ajgina
Akaba
Akaba je edino obalno mesto v Jordaniji in največje in najbolj naseljeno mesto v Akabskem zalivu.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Akaba
Alanya
Alanya, nekdanja Alaiye, je sredozemsko letoviško mesto v turški provinci Antalya na južni obali Anatolije.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Alanya
Aman
Aman (arabsko: عَمّان ʻammān izgovorjeno) je glavno in najbolj naseljeno mesto Jordanije ter gospodarsko, politično in kulturno središče države.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Aman
Amanska citadela
Amanska citadela je zgodovinsko mesto v središču mesta Aman v Jordaniji.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Amanska citadela
Amathus
Amathus ali Amathous (starogrško Ἀμαθοῦς) je bilo starodavno mesto in eno od starodavnih kraljevih mest na Cipru do okoli leta 300 pr.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Amathus
Amirtej
Amirtej ali Amenirdisu iz Saisa je edini faraon egipčanske 28.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Amirtej
Amitis
Āmitis (perzijsko آمیتیس, Amitis) je bila žena Kira II. Velikega, se pravi kraljica perzijskega Ahemenidskega cesarstva, * 550.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Amitis
Anšan
Lega Anšana v Elamskem kraljestvu Anšan (perzijsko انشان, Anšan, elamsko Anzan), sodobni Tall-i Malyan, je bil starodavno iransko mesto.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Anšan
Antenor
Antenor (grško Ἀντήνωρ, Antḗnōr; okoli 540–okoli 500 pr. n. št.) je bil starogrški kipar, ki je deloval pretežno v Atenah.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Antenor
Apadana
Pogled na palačo Dareja Velikega Perzepolis - rekonstrukcija Apadane, Chipiez Apadana (perz.: آپادانا) je ime za sprejemno dvorano in osrednji prostor v staroperzijski palači.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Apadana
Ardašir I.
Ardašir I., sasanidski vladar Perzije med letoma 226 in 242.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Ardašir I.
Ardašir II.
Ardašir II. (srednjeperzijsko 𐭠𐭥𐭲𐭧𐭱𐭲𐭥, novoperzijsko اردشیر نیکوکار, Ardašir) je bil enajsti kralj (šah) iranskega Sasanidskega cesarstva, ki je vladal med letoma 379 in 383, * 309/310, † 383.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Ardašir II.
Ardahšir I.
Ardahšir I. ali Artakserks I. (aramejsko rtḥštry) je bil v poznem 3.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Ardahšir I.
Armenija (razločitev)
Armenija je lahko.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Armenija (razločitev)
Armensko kraljestvo (antika)
Armensko kraljestvo tudi Kraljevina Velike Armenije ali preprosto Velika Armenija, je bila starodavna monarhija na Bližnjem vzhodu, ki je obstajalo od leta 321 pr.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Armensko kraljestvo (antika)
Arrapha
Arrapha (akadsko Arrapḫa, arabsko أررابخا,عرفة) je bila starodavno mesto v sedanjem Kirkuku v severovzhodnem Iraku.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Arrapha
Arsam
Arsam (staroperzijsko 𐎠𐎼𐏁𐎠𐎶 Aršāma, perzijsko آرش,م, Arshām, grško Ἀρσάμης, Arsámes) je bil sin Ariamna in v ahemenidskem obdobju morda nekaj časa kralj Perzije, * ni znano, † okoli 520 pr. n. št. Ime Arsam pomeni »(tisti, ki) ima junaško moč«.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Arsam
Artakserks II.
Artakserks II.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Artakserks II.
Artakserks III.
Artakserks III. (staroperzijsko Artaxšaçrā, grško, Artaksérses) je bil veliki kralj perzijskega Ahemenidskega cesarstva in prvi faraon Egipta iz 31.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Artakserks III.
Artemizija II. Karijska
Artemizija II.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Artemizija II. Karijska
Artistona
Artistona ali Artistun (grško Artystónē, elamsko Ir-taš-du-na, Ir-da-iš-du-na iz staroperzijskega *Artastūnā, steber arte (aše), pobóžena resnica) je bila perzijska princesa, hčerka kralja Kira II. Velikega, * 6.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Artistona
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Asirija
Azerbajdžan
Azerbajdžan (Azərbaycan), uradno Republika Azerbajdžan, je transkontinentalna država na meji med Vzhodno Evropo in zahodno Azijo.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Azerbajdžan
Šahrisabz
Ostanki Ak Saraja v Šahrisabzu Šahrisabz (uzbeško: Шаҳрисабз; perzijsko: شهر سبز, Šahri Sabz, kar pomeni "zeleno mesto") leži v pokrajini (vilajet) Kashkadarin v južnem delu Uzbekistana na nadmorski višini 622 m. Od Samarkanda je oddaljen 80 km proti jugu.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Šahrisabz
Šapur Perzijski
Šapur (srednjeperzijsko Šabur) je bil iranski princ, ki je od leta 207/210 – 211/212 vladal kot predzadnji kralj Perzijskega kraljestva, * ni znano, † 211/212.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Šapur Perzijski
Čaitja
Čaitja (Chaitya), čaitja dvorana, čaitja-griha ali caitya se nanaša na grobnico, svetišče, tempelj ali molitveno dvorano v indijskih religijah.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Čaitja
Babilon
Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Babilon
Bahram II.
Bahram II., Vahram II. ali Varahram II. (srednjeperzijsko 𐭥𐭫𐭧𐭫𐭠𐭭, novoperzijsko بهرامدوم) je bil peti sasanidski kralj kraljev (šahinšah) Irana, ki je vladal od leta 274 to 293, * ni znano, † 293.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Bahram II.
Bajdad
Bajdad je bil od leta 164 do 146 pr.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Bajdad
Bam s kulturno krajino
Arg-e Bam (perzijsko: ارگ بم), v mestu Bam, provinca Kerman v jugovzhodnem Iranu, je največja zgradba iz blatnih opek na svetu.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Bam s kulturno krajino
Basileus
Antioha I. Soterja. Na zadnji strani kovanca je podoba Apolona, sedečega na omfalosu. Grški napis se bere: ''ΒΑΣΙΛΕΩΣ ΑΝΤΙΟΧΟΥ'' (kralj Antioh). Basileus (grško βασιλεύς) je grški naslov, s katerim so v preteklosti naslavljali različne monarhe.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Basileus
Belšazar
Belšazar (biblijsko hebrejsko בלשאצר, Baltazar, akadsko Bēl-šarra-uṣur, Bel ščiti (varuje) kralja grško Baltazar) je bil babilonski princ, sin zadnjega kaldejskega kralja Nabonida, * 6.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Belšazar
Berytus
Berytus (Biruta; Bērytós; Bērȳtus; arabsko بِيرِيتُوس), na kratko znana kot Laodicea v Feniciji (Λαοδίκεια ἡ ἐν Φοινίκῃ) ali Laodicea v Kanaanu od 2.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Berytus
Bes (satrap)
André Castaigne: ''Besovo mučenje'' Bes je bil pomemben perzijski plemičWaldemar Heckel.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Bes (satrap)
Biblos
Biblos je mesto v Libanonu ob obali Sredozemskega morja, ki leži približno 40 km severno od Bejruta.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Biblos
Bitinija
Bitinija je bila antična pokrajina, kraljestvo, perzijska satrapija in rimska provinca v severozahodni Mali Aziji.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Bitinija
Bitka pri Gavgameli
Bitka pri Gavgameli, imenovana tudi bitka pri Arbeli, je potekala 1. oktobra 331 pr. n. št. med Aleksandrom Velikim in Darejem.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Bitka pri Gavgameli
Bitka pri Isu
Bitka pri Isu se je zgodila v južni Anatoliji, 5. novembra 333 pr. n. št. med grško zvezo, ki jo je vodil Aleksander Veliki in ahemenidskim cesarstvom, ki ga je vodil Darej III., v drugi veliki Aleksandrovi bitki za osvojitev Azije. Makedonska vojska je premagala perzijsko. Potem, ko je Helenska zveza premagala perzijske satrape Male Azije (pod vodstvom grškega plačanca Memnona iz Rodosa) v bitki pri Graniku, je Darej osebno poveljeval svoji vojski.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Bitka pri Isu
Bitka pri Pteriji
Bitka pri Pteriji (antično grško, Ptería) je bil vojaški spopad med perzijsko vojsko Kira II. Velikega in napadalsko vojsko lidijskega kralja Kreza leta 547 pr. n. št..
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Bitka pri Pteriji
Bitka pri Salamini
Bitka pri Termopilah in premiki k Salamini Bitka pri Salamini je bila pomorska bitka med grškimi polis in Perzijo.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Bitka pri Salamini
Bitka pri Timbri
Bitka pri Timbri je bila odločilna bitka v vojni med lidijskim kraljem Krezom in perzijskim ahemenidskim kraljem Kirom II. Velikim decembra 547 pr. n. št..
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Bitka pri Timbri
Bodrum
Bodrum (turško: ) je okrožje in pristaniško mesto v provinci Muğla v jugozahodni egejski regiji Turčije.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Bodrum
Borsipa
Borsipa (sumersko BAD.SI.(A).AB.BAKI, akadsko Barsip in Til-Barsip, arabsko بورسيبا) ali Birs Nimrud je arheološko najdišče v iraški provinci Babilon.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Borsipa
Bule (antična Grčija)
V mestih antične Grčije je bil bule (βουλή, množina βουλαί ali boulai iz starogrškega glagola βούλομαι (boulomai) hoteti (po razpravi); latinsko volo) svet meščanov (imenovan βουλευταί ali bouleutai), imenovan za vodenje vsakodnevnih mestnih poslov.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Bule (antična Grčija)
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Carigrad
Caylusova vaza
Caylusova vaza je vrč iz alabastra, posvečen ahemenidskemu kralju Kserksu I., na katerem so napisi v egipčanskih hieroglifih in staroperzijskem klinopisu.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Caylusova vaza
Damask
Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Damask
Dardanele
Dardanele (lit, translit), znana tudi kot preliv Galipoli iz Galipolskega polotoka ali iz klasične antike kot Helespont, je ozek naravni morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot v severozahodni Turčiji, ki je del celinske meje med Azijo in Evropo ter ločuje azijsko Turčijo od evropske.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Dardanele
Darej II.
Darej II. (perzijsko داريوش دوم, Dārayavahuš, Milostljiv, grško, Dareios) je bil od leta 423 do 404 Eduard Meyer.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Darej II.
Darej III.
Darej III. (perzijsko داریوش, Dāriyūš, starogrško, Dareios), rojen kot Artašata,Heckel, Waldemar (2002).
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Darej III.
Darejeva družina pred Aleksandrom
Darejeva družina pred Aleksandrom je slika olje na platnu slikarja Paola Veroneseja iz obdobja 1565–1570.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Darejeva družina pred Aleksandrom
Efez
Efez (/ ɛfəsəs /; grško Ἔφεσος Efezi, turško: Efes, iz hetitščine Apasa) je bilo staro grško mesto na obali Jonije, tri kilometre jugozahodno od današnjega Seldžuka v provinci Izmir, Turčija.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Efez
Elam
Elam (elamsko: Hatamti, akadsko: Elamû, kar pomeni »domovina Elamitov«) je biblijsko ime stare države na ozemlju današnjega jugozahodnega Irana severno od južnega toka Tigrisa, današnji Khuzistan v Iranu.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Elam
Ferganska dolina
Ferganska dolina (uzbeško: Farg‘ona vodiysi, kirgiško: Фергана өрөөнү, tadžiško: водии Фaрғонa, rusko: Ферганская долина, perzijsko: وادی فرغانه) je geografsko območje, ki se večji del nahaja v vzhodnem delu Uzbekistana.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Ferganska dolina
Filistejci
Gat Filistejci (hebrejsko פְּלִשְׁתִּים pelištīm, novoegipčansko Peleset) so bili staroveško ljudstvo, naseljeno v Filisteji, ozemlju med Sredozemskim morjem, Sirsko-arabsko puščavo, južnim Libanonom in Mrtvim morjem.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Filistejci
Firuzabad, Fars
Firuzabad (perzijsko فيروزآباد, Fīrūzābād, srednjeperzijsko Gōr ali Ardashir-Khwarrah, v prevodu "Ardaširjeva slava", tudi Shahr-e Gūr شهر گور) je mesto in glavno mesto Okrožja Firuzabad, Provinca Fars, Iran.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Firuzabad, Fars
Frataraka
Perziije Frataraka (aramejsko Prtkr’, guverner ali bolj specifično podsatrapski guverner)A History of Zoroastrianism vol II & III.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Frataraka
Gandara
Gandara, znana tudi kot Waihind (staroperzijsko: Gandâra, sanskrt: गन्धार), kraljestvo (Mahajanapada) in satrapija perzijskega Ahemenidskega cesarstva.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Gandara
Göreme
Göreme (izgovorjeno; starogrško Κόραμα, Kòrama) je naselje med pravljičnimi skalnimi formacijami, v zgodovinski pokrajini Turčije, v Kapadokiji.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Göreme
Geti
Ozemlje ob spodnjem toku Donave, ki se zgodovinsko najpogosteje povezuje z Geti Geti (starogrško Γέται, latinsko, romunsko Geţi, bolgarsko Гети), antično grško ime skupine tračanskih plemen, ki so bila naseljena na obeh bregovih srednje Donave v sedanji Romuniji in Bolgariji.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Geti
Gilan
Značilna subtropska pokrajina prikaspijskega Gilana Gilan ali Gelan (Perzijsko: استان گیلان, Ostān-e Gīlān) je ena od triintrideset ostanov oz.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Gilan
Gjumri
Gjumri (armensko: Գյումրի, izgovarja se), je mestna občinska skupnost in drugo največje mesto v Armeniji, ki deluje kot upravno središče province Širak na severozahodu države.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Gjumri
Gornja Mezopotamija
Al-Džazira—Gornja Mezopotamija na posnetku Bližnjega vzhoda Gornja Mezopotamija (arabsko الجزيرة, al-Džazira, slovensko otok) je ime višavja in velike izprane ravnine v severozahodnem Iraku, severovzhodni Siriji in jugovzhodni Turčiji na severnem Bližnjem vzhodu.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Gornja Mezopotamija
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Grčija
Grifin
Ahemenidski grifin v Perzepolisu Islamski grifin v muzeju katedrale v Pisi Srednjeveška tapiserija, Basel, okoli 1450 Grifin ali grifon (grško: γρύφων, grýphōn, ali γρύπων, grýpōn, zgodnje oblika γρύψ, grýps; latinsko: gryphus) je legendarno bitje s telesom, repom in zadnjimi nogami leva; glava in peruti so orlova; in orlovimi kremplji na prednjih nogah.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Grifin
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Grki
Grobnica Kira Velikega
Grobnica Kira Velikega (perzijsko آرامگاه کوروش بزرگ, ārāmgāh-e kurosh-e bozorg), je zadnje počivališče Kira Velikega, ustanovitelja iranskega Ahemenidskega cesarstva.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Grobnica Kira Velikega
Hakor
Hakor, Ahoris ali Akoris je bil egipčanski faraon iz 29.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Hakor
Halikarnas
Halikarnas (starogrško: Halikarnassós ali: Alikarnassós, turško Halikarnas) je bil antično grško mesto v sedanjem Bodrumu v Turčiji.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Halikarnas
Hamadan
Hamadan ali Hamedan (perzijsko همدان, Hamadān, staroperzijsko Haŋgmetana, Ekbatana) je glavno mesto iranske province Hamadan.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Hamadan
Harran
Harran je mesto in pokrajina v provinci Şanlıurfa v jugovzhodni Turčiji, znan tudi kot Carrhae.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Harran
Hekatomnidi
Replika Mavzolovega mavzoleja v Halikarnasu; Miniatürk, Istanbul Hekatomnidi ali Hekatomnidska dinastija so bili vladarji perzijske satrapije Karije in okoliških pokrajin, ki so vladali približno od 395 pr.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Hekatomnidi
Hios
Hios (grško) je s površino 842 km2 je peti največji grški otok, ki leži v severnem Egejskem morju in deseti največji otok v celotnem Sredozemskem morju.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Hios
Hipodamov načrt
Enostaven '''mrežni tloris''' v mestu Windermere, Florida Hipodamov načrt ali mrežni tloris je načrt mesta, v katerem so ulice razvrščene pravokotno oziroma se vse ulice sekajo izključno pod pravim kotom.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Hipodamov načrt
Hirkanija
Hirkanija je bila zgodovinska pokrajina in satrapija v sedanjih iranskih pokrajinah Golestan, Mazandaran in Gilan in delu Turkmenistana.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Hirkanija
Idriej
Idriej (grško: Idrieus) je bil od leta 351 do 344 pr.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Idriej
Imperij
Imperij je skupno poimenovanje za vojaške pridobitve, politično nadoblast, gospodarsko izkoriščanje in kulturni vpliv neke države v razmerju do drugih držav in narodov.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Imperij
Indijska arhitektura
Indijska arhitektura je zakoreninjena v zgodovini, kulturi in veri Indije.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Indijska arhitektura
Indijska umetnost
Indijska umetnost je sestavljena iz različnih umetniških oblik, vključno s slikarstvom, kiparstvom, keramiko in tekstilno umetnostjo, kot je tkana svila.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Indijska umetnost
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Iran
Iranska arhitektura
Iranska arhitektura bolje rečeno Perzijska arhitektura je arhitektura Irana in iranskega kulturnega prostora.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Iranska arhitektura
Isfahan
Most Allah Verdi Khaan v Isfahanu ponoči Isfahan ali Eşfahān (v zgodovini znan tudi kot Ispahan, Aspadana - staro perzijsko), اصفهان - perzijsko) je mesto v Iranu. Nahaja se približno 340 km južno od Teherana in je glavno mesto istoimenske province. Ima 1.583.609 prebivalcev in je tretje največje mesto v Iranu za Teheranom in Mašhadom.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Isfahan
Islamska arhitektura
Velike mošeje v Córdobi (Španija) Petkova mošeja v Isfahanu (Iran) Selimijeve mošeje v (Odrinu, Turčija Islamska arhitektura obsega arhitekturne sloge stavb, povezanih z islamom.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Islamska arhitektura
Jafet
Jafet (Yép̄eṯ, v pavzi יָפֶת Yā́p̄eṯ) je eden od treh Noetovih sinov v Genezi, kjer je igral vlogo v zgodbi o Noetovi pijanosti in Hamovem prekletstvu, in kasneje v Tabeli narodov kot predhodnik ljudstev Egejskega morja, Anatolije in drugod.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Jafet
Jazdegerd I.
Jazdegerd I., tudi Jazdgerd I. in Jazdgird I. (srednjeperzijsko 𐭩𐭦𐭣𐭪𐭥𐭲𐭩), je bil od leta 399 do 420 kralj kraljev iranskega Sasanidskega cesarstva, * ni znano, † 420, Hirkanija ali Tus, Iran.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Jazdegerd I.
Jeruzalem
Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Jeruzalem
Jonci
Kserksa I. Jonci (ednina) so bili eno od štirih večjih antičnih grških plemen.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Jonci
Jonija
Jonija je bila starodavna regija na zahodni obali Anatolije, južno od današnjega Izmirja.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Jonija
Jordanija
Jordanija (arabsko الْأُرْدُن-Al-ʾUrdunn), uradno Hašemitska kraljevina Jordanija (arabsko المملكة الأردنية الهاشمية Al-Mamlakah Al-Urdunnīyah Al-Hāshimīyahje), je obmorska država na Bližnjem vzhodu na vzhodnem bregu reke Jordan.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Jordanija
Kambiz II.
Kambiz II. (staroperzijsko 𐎣𐎲𐎢𐎪𐎡𐎹, Kambūjiya, aramejsko כנבוזי, Kanbūzī, starogrško, Kambísēs, latinsko Cambyses, srednjeveško hebrejsko כמבישה, Kambiša) je bil sin Kira II. Velikega in kralj pezijskega Ahemenidskega cesarstva, ki je vladal od leta 530 pr.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Kambiz II.
Kanaan
Kanaan (severozahodno semitsko knaʿn, feničansko 𐤊𐤍𐤏𐤍 Kana‘n, hebrejsko כְּנָעַן, Kənā‘an) je bila semitsko govoreča regija na staroveškem Bližnjem vzhodu v poznem 2.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Kanaan
Kapitel
Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Kapitel
Karija
Karija (iz luvijskega Karuwa, Strma dežela, starogrško: Karía, turško Karya) je bila zgodovinska regija v zahodni Anatoliji med Lidijo na severu, Pizidijo na vzhodu, Likijo na jugu in Jonijo na zahodu.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Karija
Kasandana
Kasandana (perzijsko کاساندان, Kasandan, starogrško, Kassandanē) je bila perzijska ahemenidska plemkinja in žena kralja Kira II. Velikega, * 6.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Kasandana
Katari
Katári (v Franciji albižáni po mestu Albi, v Italiji pataréni, v Bosni bogomili) (starogrško καθαροί: katharoí - 'čist') so bili pripadniki več heretičnih ločin iz zgodnjega srednjega veka, ki so zavračali uradno Cerkev in zakramente; katarizem pa je bilo družbeno in versko gibanje z dualističnimi krščanskimi in gnostičnimi elementi, ki se je širilo po Evropi od 11.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Katari
Kavkaška regija
Kavkaška regija je območje med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, ki ga v glavnem zasedajo Armenija, Azerbajdžan, Gruzija in Rusija.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Kavkaška regija
Kazahstan
Kazahstan, uradno Republika Kazahstan, je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v Srednji Aziji, najbolj zahodni deli pa so v Evropi.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Kazahstan
Keltska umetnost
Keltska umetnost je povezana z ljudmi, znanimi kot Kelti, tistimi, ki so govorili keltske jezike v Evropi od prazgodovine do sodobnega obdobja, pa tudi umetnosti starodavnih ljudstev, katerih jezik je negotov, vendar imajo kulturne in slogovne podobnosti z govorci keltskih jezikov.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Keltska umetnost
Kir I.
Kir I. (staroperzijsko Kuruš, sodobno perzijsko کوروش, Kurosh, grško, Kȳros), Kir I. Anšanski ali Kir I. Perzijski je bil od približno 600 pr.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Kir I.
Kir II.
''»Jaz sem kralj Kir, Ahemenid«'', napis v staroperzijskem, elamskem in akadskem jeziku na stebru v Pasargadu Kirov relief v Pasargadu, Iran Prapor Kira Velikega Kir II.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Kir II.
Kirov valj
Киров Kirov valj (prednja stran) Kirov valj (zadnja stran) Kirov valj (perzijsko منشور کوروش) je antični dokument v obliki glinastega valja, ki ga je objavil perzijski vladar Kir II. Veliki.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Kirov valj
Klasična Grčija
Klasična doba je v grški zgodovini obdobje od grške zmage nad Perzijci (479 pr. n. št.) do smrti Aleksandra Velikega (323 pr. n. št.). Sledi arhaični dobi.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Klasična Grčija
Klasične Atene
Atene (starogrško Ἀθῆναι, Athênai) so bile v klasičnem obdobju antične Grčije (508–322 pr. n. št.) glavno mestno središče znamenitega polisa (mesta države) z istim imenom v Atiki in vodile Delsko zvezo v peloponeški vojni proti Šparti in Peloponeški zvezi.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Klasične Atene
Klinopis
Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Klinopis
Kolhida
Kolhida (კოლხეთი, Kʼolheti, Κολχίς, Kolhís) je v antični geografiji predstavljala regijo in kraljestvo na območju Kavkaza, ki je odigralo pomembno vlogo pri etničnem in kulturnem oblikovanju gruzijskega naroda.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Kolhida
Konje Urgenč
Konje Urgenč ali Gurgandž (turkmensko Köneürgenç iz perzijskega کهنه گرگانج, Kuhna Gurgāndž, včasih tudi Konya-Urgench, v prevodu Stari Urgenč) je arheološko najdišče starega mesta Urgenč (turkmensko Ürgenç) in istoimenska občina v severnem Turkmenistanu tik ob meji z Uzbekistanom.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Konje Urgenč
Konya
Konya (turško; grško Ἰκόνιον Ikónion, latinsko Ikonij) je glavno mesto province na jugozahodnem robu osrednje Anatolije in je sedmo najbolj naseljeno mesto v Turčiji z metropolitanskim prebivalstvom več kot 2,1 milijona.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Konya
Kraljevska cesta
Zemljevid Ahemenidskega cesarstva in odsekov Kraljeve ceste po Herodotu Kraljevska cesta (tudi Perzijska kraljevska cesta) je bila antična prometnica, ki jo je v 5.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Kraljevska cesta
Kratka kronologija
Kratka kronologija je ena od kronologij bližnjevzhodne bronaste in zgodnje železne dobe, v kateri sta fiksna datuma vladavina Hamurabija (1728-1686 pr. n. št.) in opustošenje Babilona leta 1531 pr.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Kratka kronologija
Kserks II.
Kserks II. (perzijsko خشايارشا دوم, Ksšayāršā) je bil perzijski kralj in sin in naslednik Artakserksa I., * 5.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Kserks II.
Ktezij
Ktezij (grško: Κτησίας) je bil grški zdravnik in zgodovinar iz 5.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Ktezij
Kura (reka)
Kura je 1515 km dolga reka na Kavkazu, ki izvira na severovzhodu Turčije in teče proti vzhodu skozi Gruzijo kot Mtkvari in zopet kot Kura skozi Azerbajdžan do izliva v Kaspijsko jezero.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Kura (reka)
Larnaka
Larnaka (grško Λάρνακα; turško Larnaka) je mesto na jugovzhodni obali Cipra in glavno mesto istoimenskega okrožja.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Larnaka
Libanon
Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Libanon
Likija
Karta Likije z najpomembnejšimi antičnimi mesti (bele točke), gorami (rdeče točke) in rekami Provinca Antalya Likija (likijsko 𐊗𐊕𐊐𐊎𐊆𐊖, Trm̃mis, hetitsko Lukka, grško, Lukía, turško Likya) je bila geopolitična pokrajina v Anatoliji v sedanjih turških provincah Antalya in Muğla na obali Sredozemskega morja in Burdur v celinskem delu Anatolije.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Likija
Makedonija (kraljestvo)
Makedonija (grško Μακεδονία) je bila starodavno kraljestvo na obrobju Arhaične in Klasične Grčije in kasneje prevladujoča država Helenistične Grčije.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Makedonija (kraljestvo)
Makedonija (regija)
Makedonija je zemljepisna in zgodovinska regija Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Makedonija (regija)
Masageti
Azija leta 323 pr. n. št.: ozemlje Masagetov je bilo v Srednji Aziji, severovzhodno od Kaspijskega jezera Masageti (grško, Massagétai, latinsko Massagetai) so bili staroveška vzhodnoiranska plemenska zveza.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Masageti
Maskat
Maskat (arabsko: مَسْقَط, izgovorjava Masqaṭ) je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto v Omanu.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Maskat
Mavzol
Mavzol (grško: Mausolos ali: Maussollos) je bil vladar Karije, ki je vladal leta 377-353 pr.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Mavzol
Mavzolej v Halikarnasu
Mavzolej v Halikarnasu ali Mavzolova grobnica (grško Μαυσωλεῖον τῆς Ἁλικαρνασσοῦ, turško Halikarnas Mozolesi) je bil grob, zgrajen med 353 in 350 pr.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Mavzolej v Halikarnasu
Medijci
Medijci Medija Medijci so bili indoevropsko ljudstvo, ki je živelo v severnih, zahodnih in severozahodnih območjih današnjega Irana, v grobem jih lahko označimo z območji Teherana, Hamedana, Azerbajdžana, severa Isfahana, Zanjana, in Kurdistana.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Medijci
Medijsko cesarstvo
Medijsko cesarstvo (perzijsko Māda, grško Mēdía, akadsko Mādāya) je bilo prvo iransko cesarstvo, ki je od konca 8.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Medijsko cesarstvo
Memfis, Egipt
Memfis (arabsko منف, Manf, izg., grško, Mémfis) je bil antična prestolnica Aneb-Heča, prvega noma Spodnjega Egipta.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Memfis, Egipt
Merv
Merv (turkmensko Merw, perzijsko مرو, Marv, kitajsko 木鹿, Mulu), nekdanja ahemenidska statrapija Margiana, kasneje Aleksandrija (grško) in Antiohija v Margiani (grško), je bila velika oaza-mesto na zgodovinski svilni cesti v bližini sedanjega Marija v Turkmenistanu. Za Merv se domneva, da je bil v 12.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Merv
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Mezopotamija
Mezopotamska umetnost
Detajl Ištarinih vrat v Babilonu, glazirana opeka. Umetnost starodavne Mezopotamije sestavljajo umetniška dela, ki so nastala na področju Mezopotamije med letoma 3500.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Mezopotamska umetnost
Nacionalni muzej Irana
Nacionalni muzej Irana (perzijsko موزهٔ ملی ایران, Mūze-ye Melli-ye Irān) je muzej v Teheranu, Iran.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Nacionalni muzej Irana
Nahičevan
Avtonomna republika Nahičevan (azerbajdžanščina Naxçıvan Muxtar Respublikası, izgovorjeno), kratko Nahičevan, je celinska eksklava Republike Azerbajdžan.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Nahičevan
Nakš-e Rostam
Nakš-e Rostam (dobesedno Rostamov relief, perzijsko نقش رستم) je starodavno arheološko najdišče in nekropola 12 km severozahodno od Perzepolisa v Provinci Fars, Iran.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Nakš-e Rostam
Napata
Napata je bila mesto v starodavni Nubiji na desnem bregu Nila pri sodobni Karimi, Sudan.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Napata
Narodni park Kolheti
Narodni park Kolheti je narodni park v regijah Samegrelo-Zemo Svaneti in Guria v zgodovinski regiji Kolhida v zahodni Gruziji.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Narodni park Kolheti
Nearh
Nearh (grško Νέαρχος, Néarhos) je bil eden od častnikov (navarh) v vojski Aleksandra Velikega, * okoli 360 pr. n. št., † 300 pr. n. št. Znan je po svoji slavni ekspediciji, ki se je začela po indijskem pohodu Aleksandra Velikega v letih 326–324 pr.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Nearh
Neferit I.
Nefarud I. ali Najfaurud I., bolj znan po svojem heleniziranem imenu Neferit I., je bil faraon Starega Egipta in ustanovitelj 29.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Neferit I.
Nektaneb II.
Nektaneb II. (Manetonov transkript egipčanskega Nḫht-Ḥr-Ḥbyt, Močan je Horus iz Hebita) je bil tretji in zadnji faraon iz 30.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Nektaneb II.
Nesmrtniki
Perzijski nesmrtniki (iz grščine Ἀθάνατοι Athánatoi), znani tudi kot Nesmrtniki ali Perzijski vojaki, je bilo ime, ki ga je Herodot pripisal elitni, močno oboroženi pehoti 10.000 vojakov v vojski Ahemenidskega cesarstva.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Nesmrtniki
Obleganje Sard
Obleganje Sard leta 547/546 pr. n. št. je bil zadnji odločilni spopad po bitki pri Timbri, v kateri sta se spopadli vojski Kreza Lidijskega in Kira II. Velikega, kralja perzijskega Ahemenidskega cesarstva.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Obleganje Sard
Odriško kraljestvo
Odriško kraljestvo (starogrško, Vasíleion Odrysón, latinsko Regnum Odrysium) je bila zveza več kot 40 tračanskih plemen.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Odriško kraljestvo
Orientalizirano obdobje
V arhaični fazi antične grške umetnosti je orientalizirano obdobje kulturno in umetnostno zgodovinsko obdobje, ki se je začelo v poznem delu 8.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Orientalizirano obdobje
Orontobat
Orontobat (grško: Orontobátes, staroperzijsko Aurandabad, perzijsko اورونتوباتس: Ubuntu Bates) je bil satrap (guverner) Karije v jugozahodni Mali Aziji, zadnji v službi perzijskega Ahemenidskega cesarstva, ni znano, † po 331 pr. n. št..
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Orontobat
Paflagonija
Zemljevid Male Azije iz 15. stoletjaPaflagonija (grško: Παφλαγονíα latinsko: Paphlagonia) je antična pokrajina na obali Črnega morja v osrednji severni Anatoliji med Bitinijo in Pontom.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Paflagonija
Palestinska Sirija
Palestinska SirijaTrevor Bryce (2009).
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Palestinska Sirija
Pasargad
Pasargad (Pâsârgâd, perz. پاسارگاد) je eno od glavnih mest Perzijskega cesarstva v dobi vladavine iranske dinastije Ahemenidov.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Pasargad
Perdik
Perdik (grško, Perdíkkas) je bil general Aleksandra Velikega Makedonskega, * okoli 355 pr. n. št., † 321/320 pr. n. št. Sodeloval je v Aleksandrovem pohodu proti ahemenidski Perziji.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Perdik
Perzepolis
Perzepolis (staroperz. Pārsa, perz. تخت جمشید/پارسه; Taht-e Jamshid ali Tahsti Jamshid; tudi Chehel minar), je bilo ceremonialno glavno mesto Perzijskega cesarstva v času iranske dinastije Ahemenidov.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Perzepolis
Perzijski vrtovi
Tradicija in slog oblikovanja vrtov, ki ga predstavljajo perzijski vrtovi ali iranski vrtovi (perzijsko باغ ایرانی), primer rajskega vrta, so vplivali na oblikovanje vrtov od Andaluzije do Indije in širše Vrtovi Alhambre prikazujejo vpliv perzijske vrtne filozofije in sloga v mavrski palačni arhitekturi, od obdobja Al Andaluza v Španiji.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Perzijski vrtovi
Perzijsko cesarstvo
Perzijsko cesarstvo se lahko nanaša na.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Perzijsko cesarstvo
Petindvajseta egipčanska dinastija
Petindvajseta egipčanska dinastija, znana tudi kot Nubijska ali Kušitska dinastija, je bila zadnja dinastija v tretjem vmesnem obdobju Egipta, ki je prišla na oblast po nubijski zasedbi Egipta.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Petindvajseta egipčanska dinastija
Piksodar
Piksodar (grško: Piksódaros) je bil od leta 340 do 334 pr.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Piksodar
Piron
Piron (/ˈpɪroʊ/; grško: Πύρρων Pyrrōn) iz Elide, starogrški filozof, predstavnik šole skepticizma, * 359 pr. n. št., Elida, † 271 pr. n. št..
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Piron
Priena
Priena (starogrško Πριήνη, Priēnē, turško Prien) je bilo starodavno grško mesto Jonije (in članica Jonske lige) v podnožju pečine Mikale, približno 6 km severno od takratnega poteka reke Meander (zdaj Büyük Menderes ali zgodovinsko Maeander ali Meander), 67 kilometrov od antičnega mesta Trale, danes Aydin, 15 kilometrov od starega Aneona in 25 kilometrov od starega Mileta.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Priena
Pterija
Pterija je bila prestolnica Asircev v severni Kapadokiji, Turčija.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Pterija
Ptolemajsko kraljestvo
Ptolemajsko kraljestvo (/ ˌtɒlɪmeɪɪk /; starogrško Πτολεμαϊκὴ βασιλεία, Ptolemaïkḕ basileía) je bilo v Egiptu v helenističnem obdobju.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Ptolemajsko kraljestvo
Rajski vrt
Rajski vrt je oblika vrta staroiranskega izvora, natančneje iz obdobja Ahemenidov, ki je formalen, simetričen in najpogosteje zaprt.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Rajski vrt
Rezbarjenje v slonovini
Rezbarjenje v slonovini je umetnost rezbarjenja v slonovini in drugih živalskih zobeh ali oklih, z uporabo ostrih orodij za rezanje, bodisi mehanično ali ročno.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Rezbarjenje v slonovini
Rodos
Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Rodos
Sais
Sais (egipčansko Zau, arabsko صا الحجر, Sa Alhujr, starogrško, Sáïs, koptsko ⲥⲁⲓ) ali Sa El Hagar je bilo staroegičansko mesto ob Kanopskem rokavu Nila v zahodni Nilovi delti.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Sais
Saki
Skitija in Partija okoli leta 170 pr. n. št. Saki (staroperzijsko Sakā, ساکا, Saka, Śaka, starogrško, Sákai, Sacae,, staro *Sək, sodobno Sāi) je naziv, s katerim so perzijski in sanskrtski viri označevali Skite, veliko skupino vzhodnoiranskih nomadskih plemen iz evrazijskih step.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Saki
Salamina
Salamina (grško Σαλαμίνα Salamína, antično in katarevusa: Σαλαμίς Salamís), je največji grški otok v Saronskem zalivu, približno 2 km od obale Pireja in približno 16 kilometrov zahodno od Aten.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Salamina
Salamis, Ciper
Salamis (starogrško: Σαλαμίς, grško Σαλαμίνα, turško Salamis) je starogrška mestna-država na vzhodni obali Cipra, ob izlivu reke Pedieos, 6 km severno od sodobne Famaguste.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Salamis, Ciper
Sarde
Sarde (ali Sardes; lidijsko 𐤳𐤱𐤠𐤭𐤣 Sfard; starogrško Σάρδεις Sardeis; staroperzijsko 𐎿𐎱𐎼𐎭 Sparda) je starodavno mesto, kjer je danes sodobni Sart (Sartmahmut pred 19. oktobrom 2005) v Turčiji v provinci Manisa.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Sarde
Sasan
Sasan (srednjeperzijsko 𐭮𐭠𐭮𐭠𐭭 Sāsān, perzijsko ساسان), ki se šteje za eponimnega prednika Sasanidov/Sasanidske dinastije (vladala 224-651), je bil "velik vojščak in lovec" in visoki zoroastrski svečenik Parsa.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Sasan
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Sasanidsko cesarstvo
Satrapija Armenija
Satrapija Armenija (je območje, ki ga je nadzirala rodbina Orontidov (570–201 pr. n. št.) je bila ena od satrapij Ahemenidskem cesarstvu v 6. stoletju pr. n. št., ki je kasneje postala samostojno kraljestvo, njegovi prestolnici sta bili Tušpa in kasneje Erebuni.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Satrapija Armenija
Sepahbod
Sodobna rekonstrukcija pozno sasanidskega vojaškega poveljnika Armenski aspahapet Vardan Mamikonijan (5. st.) Sepahbod, tudi Spāhbed, je antični iranski vojaški čin iz obdobja vladavine dinastije Sasanidov.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Sepahbod
Seznam babilonskih kraljev
Seznam babilonskih kraljev, vladarjev v sodobnem južnem in osrednjem Iraku, je sestavljen na osnovi tradicionalnih seznamov babilonskih kraljev in sodobnih arheoloških odkritij.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Seznam babilonskih kraljev
Seznam faraonov
Seznam faraonov vsebuje vladarje Starega Egipta od zgodnjega dinastičnega obdobja pred letom 3100 pr.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Seznam faraonov
Side, Turčija
Side (grško Σίδη) je antično grško mesto na južni sredozemski obali Turčije in med najpomembnejšimi klasičnimi kraji v državi, danes letovišče.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Side, Turčija
Sipar
Sipar (sumersko Zimbir - ptičje mesto), sodobni Tell Abu Habbah, je starodavno mezopotamsko mesto na vzhodnem bregu Evfrata v iraškem governoratu Gagdad.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Sipar
Sistan
Sistan (''Sigistan'') na izseku zemljevida „Perzija” (Rigobert Bonne, 1787) Sistansko porečje Haozdarova vrata (Iran) Sistan (perz. سیستان; Sīstān) je zgodovinska regija, ki obsega dele vzhodnega Irana (provinca Sistan in Balučistan), jugozahodnega Afganistana (Nimruz, Kandahar in Zabul) in Nok Kundijeve v Beludžistanu ter zahodni Pakistana.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Sistan
Skunha
Behistinskem napisu Skunha, Skunksa ali Skuka je bil kralj skitskega ljudstva Sakā tigraxaudā - Saki z visokimi pokrivali.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Skunha
Slani možje
Glava Slanega moža 1, razstavljena v Nacionalnem muzeju Irana v Teheranu Spodnji del noge Slanega moža 1 Slani možje so bili odkriti v rudnikih soli v Čehrabadu v severozahodnem Iranu.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Slani možje
Sogdijan
Sogdijan (perzijsko سغدیانو, Sogdijan) je bil kralj perzijskega Ahemenidskega cesarstva, ki je vladal od leta 424 do 423 pr.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Sogdijan
Spomenik Nereid
Spomenik Nereid je grobnica s kipi v Ksantosu v Likiji (ki je bila del perzijskega ahemenidskega imperija), blizu današnjega Fethiya v provinci Muğla v Turčiji.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Spomenik Nereid
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Stari Egipt
Starodavni Bližnji vzhod
Starodavni Bližnji vzhod je bil sedež zgodnjih civilizacij v regiji in v grobem ustreza sodobnemu Bližnjemu vzhodu: Mezopotamija (sodobno Irak, jugovzhod Turčije, jugozahod Irana, severovzhod Sirije in Kuvajt), Stari Egipt, starodavni Iran (Elam, Medija, Partija in Perzija), Anatolija / Mala Azija in armensko visokogorje (Turška vzhodna Anatolija, Armenija, severozahod Irana, južna Gruzija in zahodni Azerbajdžan), Levant (sodobna Sirija, Libanon, Palestina, Izrael in Jordanija), Ciper in Arabski polotok.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Starodavni Bližnji vzhod
Starogrška književnost
Starogrška književnost obsega književno ustvarjalnost v grškem jeziku, ki se začne s Homerjevimi epi okoli 8.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Starogrška književnost
Suza, Perzija
Suza (perzijsko Šuš, hebrejsko שׁוּשָׁן, Šušān, grško, Susa, sirsko ܫܘܫ, Šuš, staroperzijsko 𐏂𐏁, Çūšā) je bila staroveško mesto v spodnjem gorovju Zagros, Iran, med rekama Kerhe in Dez približno 250 km vzhodno od Tigrisa.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Suza, Perzija
Sveti odred Tebancev
Sveti odred Tebancev (starogrško:, Hieròs Lókhos) je bila četa izbranih vojakov, sestavljena iz 150 moških parov, ki so v 4.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Sveti odred Tebancev
Svilna pot
Dunhuang Svilna pot ali svilna cesta je mreža medsebojno povezanih trgovskih poti Azije (Vzhodne, Južne in Zahodne Azije) z območjem Sredozemlja, Severne, Severozahodne Afrike in Evrope.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Svilna pot
Taht-e Solejman
Taht-e Solejmān je arheološko najdišče v provinci Zahodni Azerbajdžan v Iranu, ki sega v čas Sasanidskega cesarstva.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Taht-e Solejman
Tebe, Egipt
Območje Luksorja - nekdanjih Teb Tebe (starogrško Θῆβαι, Thēbai), ki so bile starim Egipčanom znane kot Waset, so bile staro egipčansko mesto ob Nilu, približno 800 km južno od Sredozemskega morja.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Tebe, Egipt
Teheran
Teheran (perzijsko: تهران Tehrān) je glavno mesto in največje mesto Irana ter administrativno središče Teheranske pokrajine.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Teheran
Tell Barri
Tell Barri, staroveški Kahat, je tell in arheološko najdišče v guvernatu Al-Hasakah v severovzhodni Siriji.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Tell Barri
Tempelj Atene Nike
Tempelj Atene Nike (grško: Ναός Αθηνάς Νίκης) je tempelj na Akropoli v Atenah.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Tempelj Atene Nike
Teos
Džedhor, bolj znan kot Teos (starogrško, Téos) je bil faraon Starega Egipta iz 30.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Teos
Terminologija Irana in Perzije
Karta moderne države Iran Terminologija "Irana" in "Perzije" pogosto predstavlja spor glede imenovanja v zahodnem svetu, odnosno problem glede razumevanja politične, zgodovinske, geografske in kulturne terminologije, ki jo označujeta ta naziva.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Terminologija Irana in Perzije
Tesalija
Tesalija (translit staro tesalsko Πετθαλία) je tradicionalna geografska in sodobna upravna regija Grčije, ki obsega večino antične regije istega imena.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Tesalija
Tir, Libanon
Tir (translit; translit, skala) je obalno mesto na jugu Libanona.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Tir, Libanon
Transoksanija
Porečje Amu Darje (Oxus); Transoksanija je na severovzhodu Transoksanija in sosednji pokrajini Horezm in Veliki Horasan Transoksanija (latinsko Transoxania, poslovenjeno Dežela onkraj Amu Darje,, (فرارود, Onkraj reke, (Фарорӯд) in (Варазрӯд) je latinsko ime pokrajine in civilizacije v Srednji Aziji, ki se približno ujema s sedanjim vzhodnim Uzbekistanom, zahodnim Tadžikistanom, deli južnega Kazahstana, delom Turkmenistana in južnim Kirgizistanom.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Transoksanija
Trdnjava Erebuni
Trdnjava Erebuni (armensko: Էրեբունի), znana kot Arin Berd (armensko za 'trdnjava krvi'), je urartsko utrjeno mesto v Erevanu v Armeniji.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Trdnjava Erebuni
Troada
Troada Troada ali Troas je zgodovinsko ime polotoka Bigas (turško Biga Yarımadası) v severozahodni Anatoliji, Turčija.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Troada
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Turčija
Turkestan
Položaj Turkestana (zelena barva) v Srednji Aziji. Današnje državne meje so vrisane z belo. Turkestan, pisan včasih tudi Turkistan, se nanaša na zgodovinsko območje v Srednji Aziji med Sibirijo na severu, Iranom, Afganistanom in Tibetom proti jugu, Kaspijskim jezerom proti zahodu in puščavo Gobi proti vzhodu.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Turkestan
Turkmenistan
Turkmenistan, lahko tudi Turkmenija, uradno Republika Turkmenistan (Respublika Turkmenija), je država v Srednji Aziji.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Turkmenistan
Uruk
Uruk (klinopisno URU UNUG, sumersko Unug, akadsko Uruk, aramejsko/hebrejsko אֶרֶךְ, starogrško: Ὀρχόη, Ὠρύγεια, arabsko وركاء) je starodavno mesto v Sumeriji in kasneje Babiloniji, ki se nahaja vzhodno od sedanje struge reke Evfrat, približno 30 km vzhodno od modernega As-Samawah, provinca Al-Muthanna v Iraku ali okoli 230 km jugozahodno od Bagdada.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Uruk
Vahbarz
Položaj Perzije/Farza v Ahemenisdkem cesarstvu Vahbarz, v grških virih znan kot Oborz, je bil v prvi polovici 2.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Vahbarz
Vergina
Vergina (grško Βεργίνα, Vergína) je majhno mesto v Osrednji Makedoniji v severni Grčiji.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Vergina
Vojska v sasanidskem imperiju
Sasanidska vojska v iranskem imperiju dinastije '''Sasanidov''' (Srednje Perzijsko: Ērānshahr) je bila ustanovljena, ko je '''Ardašir I''' zavladal nad iransko državo in odstavil svoje partske predhodnike.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Vojska v sasanidskem imperiju
Zakavkazje
Zakavkazje, znano tudi kot Južni Kavkaz je geografsko območje v bližini gora južnega Kavkaza na meji Vzhodno Evropo in Bližnjim vzhodom.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Zakavkazje
Zaratustrova kaaba
Zaratustrova kaaba (perzijsko کعبه زرتشت, Ka'ba-ye Zartosht) ali Zaratustrova kocka je kvadratna prizmatična zgradba na stopničasti ploščadi v kompleksu Nakš-e Rostam pri vasi Zangiabad v okraju Marvdasht, Fars, Iran.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Zaratustrova kaaba
Zgodovina Armenije
Obseg Armenije pod kraljem Tigranom Velikim Armenija leži v visokogorju, ki obdaja svetopisemsko goro Ararat.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Zgodovina Armenije
Zgodovina Grčije
Zgodovina Grčije zajema zgodovino ozemlja sodobne države Grčije, pa tudi grška ljudstva in območja, ki jim je vladala v preteklosti.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Zgodovina Grčije
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Ahemenidsko cesarstvo in Zlato
Prav tako znan kot Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo.
, Borsipa, Bule (antična Grčija), Carigrad, Caylusova vaza, Damask, Dardanele, Darej II., Darej III., Darejeva družina pred Aleksandrom, Efez, Elam, Ferganska dolina, Filistejci, Firuzabad, Fars, Frataraka, Gandara, Göreme, Geti, Gilan, Gjumri, Gornja Mezopotamija, Grčija, Grifin, Grki, Grobnica Kira Velikega, Hakor, Halikarnas, Hamadan, Harran, Hekatomnidi, Hios, Hipodamov načrt, Hirkanija, Idriej, Imperij, Indijska arhitektura, Indijska umetnost, Iran, Iranska arhitektura, Isfahan, Islamska arhitektura, Jafet, Jazdegerd I., Jeruzalem, Jonci, Jonija, Jordanija, Kambiz II., Kanaan, Kapitel, Karija, Kasandana, Katari, Kavkaška regija, Kazahstan, Keltska umetnost, Kir I., Kir II., Kirov valj, Klasična Grčija, Klasične Atene, Klinopis, Kolhida, Konje Urgenč, Konya, Kraljevska cesta, Kratka kronologija, Kserks II., Ktezij, Kura (reka), Larnaka, Libanon, Likija, Makedonija (kraljestvo), Makedonija (regija), Masageti, Maskat, Mavzol, Mavzolej v Halikarnasu, Medijci, Medijsko cesarstvo, Memfis, Egipt, Merv, Mezopotamija, Mezopotamska umetnost, Nacionalni muzej Irana, Nahičevan, Nakš-e Rostam, Napata, Narodni park Kolheti, Nearh, Neferit I., Nektaneb II., Nesmrtniki, Obleganje Sard, Odriško kraljestvo, Orientalizirano obdobje, Orontobat, Paflagonija, Palestinska Sirija, Pasargad, Perdik, Perzepolis, Perzijski vrtovi, Perzijsko cesarstvo, Petindvajseta egipčanska dinastija, Piksodar, Piron, Priena, Pterija, Ptolemajsko kraljestvo, Rajski vrt, Rezbarjenje v slonovini, Rodos, Sais, Saki, Salamina, Salamis, Ciper, Sarde, Sasan, Sasanidsko cesarstvo, Satrapija Armenija, Sepahbod, Seznam babilonskih kraljev, Seznam faraonov, Side, Turčija, Sipar, Sistan, Skunha, Slani možje, Sogdijan, Spomenik Nereid, Stari Egipt, Starodavni Bližnji vzhod, Starogrška književnost, Suza, Perzija, Sveti odred Tebancev, Svilna pot, Taht-e Solejman, Tebe, Egipt, Teheran, Tell Barri, Tempelj Atene Nike, Teos, Terminologija Irana in Perzije, Tesalija, Tir, Libanon, Transoksanija, Trdnjava Erebuni, Troada, Turčija, Turkestan, Turkmenistan, Uruk, Vahbarz, Vergina, Vojska v sasanidskem imperiju, Zakavkazje, Zaratustrova kaaba, Zgodovina Armenije, Zgodovina Grčije, Zlato.