Kazalo
85 odnosi: Adiabena, Ahemen, Ahemenidsko cesarstvo, Anšan, Antioh I. Soter, Arahozija, Ardašir I., Arija (satrapija), Arijaramna, Arsam, Artakserks I., Artakserks II., Artakserks III., Artakserks IV., Atosa, Atropatena, Čador, Behistunski napis, Bes (satrap), Bišapur, Caylusova vaza, Darej I., Darej II., Darej III., Drangijana, Ekbatana, Gedrozija, Hekatomen, Histasp, Horezm, Iran, Kambiz I., Kambiz II., Kapadokija, Kapadokija (razločitev), Karaman, Kasandana, Katafrakt, Kir I., Kir II., Korduena, Kserks I., Kserks II., Likija, Mala Armenija, Maneton, Mavzolej, Milas, Mongolsko cesarstvo, Nabatejska umetnost, ... Razširi indeks (35 več) »
Adiabena
Adiabena (iz starogrškega Ἀδιαβηνή, ki izvira iz klasičnega sirskega ܚܕܝܐܒ,, staroperzijsko Nodshirakan, armensko Նոր Շիրական) je bila antično kraljestvo v AsirijiThe Chronicle of Arbela (PDF).
Poglej Ahemenidi in Adiabena
Ahemen
Ahemen (staroperzijsko Haxāmaniš) je bil eponimni mitološki začetnik Ahemenidske dinastije perzijskih vladarjev, * okoli 705 pr.
Poglej Ahemenidi in Ahemen
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Poglej Ahemenidi in Ahemenidsko cesarstvo
Anšan
Lega Anšana v Elamskem kraljestvu Anšan (perzijsko انشان, Anšan, elamsko Anzan), sodobni Tall-i Malyan, je bil starodavno iransko mesto.
Poglej Ahemenidi in Anšan
Antioh I. Soter
Antioh I. Soter (Soter pomeni Rešitelj) je bil od leta 281 do 261 pr.
Poglej Ahemenidi in Antioh I. Soter
Arahozija
Arahozija (staroperzijsko: Harauvatiš, »bogata z vodo«) je bila satrapija Ahemenidskega cesarstva ob reki Tarnak v današnjem jugozahodnem Afganistanu.
Poglej Ahemenidi in Arahozija
Ardašir I.
Ardašir I., sasanidski vladar Perzije med letoma 226 in 242.
Poglej Ahemenidi in Ardašir I.
Arija (satrapija)
Arija (staroperzijsko: Haraiva, grško: Areia/Aria) je bila pokrajina v vzhodnem delu Perzijskega cesarstva, ki jo klasični viri pogosto zamenjujejo z Arijano – domovino Arijcev.
Poglej Ahemenidi in Arija (satrapija)
Arijaramna
Arijaramna (staroperzijsko 𐎠𐎼𐎡𐎹𐎠𐎼𐎶𐎴 Ariyāramna, (tisti), ki Arijcem (Irancem) prinese mir, grško, Ariarámnes, sodobno perzijsko اریارمنه) je bil prastric Kira Velikega in praded Dareja I. in morda kralj Parsumaša v jedru Perzijskega kraljestva.
Poglej Ahemenidi in Arijaramna
Arsam
Arsam (staroperzijsko 𐎠𐎼𐏁𐎠𐎶 Aršāma, perzijsko آرش,م, Arshām, grško Ἀρσάμης, Arsámes) je bil sin Ariamna in v ahemenidskem obdobju morda nekaj časa kralj Perzije, * ni znano, † okoli 520 pr. n. št. Ime Arsam pomeni »(tisti, ki) ima junaško moč«.
Poglej Ahemenidi in Arsam
Artakserks I.
Artakserks I. (perzijsko اردشیر یکم, staroperzijsko Artaxšaça, (tisti) ki vlada (xšaça R. Schmitt. ARTAXERXES. Encyclopædia Iranica. 15. december 1986. Pridobljeno 12. marca 2012. hebrejsko אַרְתַּחְשַׁשְׂתָּא, grško, Artaksérkses) je bil peti perzijski kralj iz dinastije Ahemenidov, ki je vladal v letih 465-424 pr.
Poglej Ahemenidi in Artakserks I.
Artakserks II.
Artakserks II.
Poglej Ahemenidi in Artakserks II.
Artakserks III.
Artakserks III. (staroperzijsko Artaxšaçrā, grško, Artaksérses) je bil veliki kralj perzijskega Ahemenidskega cesarstva in prvi faraon Egipta iz 31.
Poglej Ahemenidi in Artakserks III.
Artakserks IV.
Artakserks IV.
Poglej Ahemenidi in Artakserks IV.
Atosa
Atosa (starogrško, Atossa iz staroperzijskega *Utauθa, perzijsko آتوسا, Atosa, avestsko Hutaosā) je bila ahemenidska princesa, hčerka Kira II. Velikega in Kasandane in verjetno sestra perzijskega kralja Kambiza II., * 550 pr. n. št., † 475 pr. n. št. Leta 522 pr.
Poglej Ahemenidi in Atosa
Atropatena
Atropatena (perzijsko اترپتکان) Atropatkan ali Atorpatkan, antično kraljestvo, katerega so v 4.
Poglej Ahemenidi in Atropatena
Čador
Ženske v čadorjih Čador (perzijsko چادر) je zunanje oblačilo nekaterih muslimanskih in hindujskih žensk.
Poglej Ahemenidi in Čador
Behistunski napis
Behistunski, Bistunski ali Bisutunski napis (sodobno perzijsko بیستون, staroperzijsko Bagastana – Božje mesto), trojezični napis na gori Behistun pri mestu Kermanšah v provinci Kermanšah v zahodnem Iranu.
Poglej Ahemenidi in Behistunski napis
Bes (satrap)
André Castaigne: ''Besovo mučenje'' Bes je bil pomemben perzijski plemičWaldemar Heckel.
Poglej Ahemenidi in Bes (satrap)
Bišapur
Bišapur (srednjeperzijsko Bay-Šāpūr, perzijsko بیشاپور, Bišâpûr) je bilo mesto v sasanidski Perziji (Iran) na starodavni cesti med Parsom in Elamom, ustanovljeno leta 226.
Poglej Ahemenidi in Bišapur
Caylusova vaza
Caylusova vaza je vrč iz alabastra, posvečen ahemenidskemu kralju Kserksu I., na katerem so napisi v egipčanskih hieroglifih in staroperzijskem klinopisu.
Poglej Ahemenidi in Caylusova vaza
Darej I.
Kip Dareja I. Velikega, najden leta 1972 Ahuramazdin znak (Britanski muzej, London). Darej I. Veliki (tudi Darij) (perzijsko داریوش Dâriûš, staroperzijsko Darajavauš, kar pomeni preprečevalec), perzijski kralj (šahinšah), * 549 pr. n. št., † november 486 pr.
Poglej Ahemenidi in Darej I.
Darej II.
Darej II. (perzijsko داريوش دوم, Dārayavahuš, Milostljiv, grško, Dareios) je bil od leta 423 do 404 Eduard Meyer.
Poglej Ahemenidi in Darej II.
Darej III.
Darej III. (perzijsko داریوش, Dāriyūš, starogrško, Dareios), rojen kot Artašata,Heckel, Waldemar (2002).
Poglej Ahemenidi in Darej III.
Drangijana
Drangijana (staroperzijsko: Zranka, »dežela vode«) je bila satrapija perzijskega Ahemenidskega cesarstva, današnji Sīstān v Iranu in Afganistanu.
Poglej Ahemenidi in Drangijana
Ekbatana
Ekbatana (staroperzijsko Haŋgmatana, Agámtanu (med vladanjem Nabonidija) in Agamatanu (Behistunski napis), grško Ἀγβάτανα (Ajshil in Herodot), povsod drugod Ἐκβάτανα, latinsko Ecbatana), antično medijsko in perzijsko mesto, sedanji Hamadan v Iranu.
Poglej Ahemenidi in Ekbatana
Gedrozija
Zemljevid Ahemenidskega cesarstva Gedrozija (staroperzijsko: Maka) je bila satrapija perzijskega Ahemenidskega cesarstva na ozemlju današnjega Makrana v južnem Iranu in Beludžistana v zahodnem Pakistanu.
Poglej Ahemenidi in Gedrozija
Hekatomen
Hekatomen ali Hekatomon Milaški (grško: Hekatόmnos) je bil karijski satrap, ki je vladal na začetku 4.
Poglej Ahemenidi in Hekatomen
Histasp
Histasp (iz grškega, Histaspes, perzijsko گشتاسب, Goštasb, staroperzijsko Wištāspa, babilonsko Uštaspi, elamsko Mišdašba, kar pomeni divjak) je bil satrap Baktrije in morda Perzisa, * okoli 570 pr. n. št., † 495 pr. n. št. Histasp je bil oče ahemenidskega kralja Dareja I.
Poglej Ahemenidi in Histasp
Horezm
Horezm (tudi Horezem in Kvarizem) je bila pokrajina ob spodnjem toku Amu Darje južno od Aralskega jezera v današnjem Uzbekistanu, Tadžikistanu, Turkmenistanu in severnem Iranu.
Poglej Ahemenidi in Horezm
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Ahemenidi in Iran
Kambiz I.
Kambiz I. ali Kambiz Starejši (iz starogrškega Καμβύσης, Kambíses, perzijsko Kambūǰiya, elamsko Kanbuziya, akadsko Kambuziya, aramejsko Knbwzy) je bil od okoli 580 pr.
Poglej Ahemenidi in Kambiz I.
Kambiz II.
Kambiz II. (staroperzijsko 𐎣𐎲𐎢𐎪𐎡𐎹, Kambūjiya, aramejsko כנבוזי, Kanbūzī, starogrško, Kambísēs, latinsko Cambyses, srednjeveško hebrejsko כמבישה, Kambiša) je bil sin Kira II. Velikega in kralj pezijskega Ahemenidskega cesarstva, ki je vladal od leta 530 pr.
Poglej Ahemenidi in Kambiz II.
Kapadokija
Kapadokija (staroperzijsko Katpatuka) je zgodovinska regija v osrednji Mali Aziji, sedaj večinoma v turški provinci Nevşehir.
Poglej Ahemenidi in Kapadokija
Kapadokija (razločitev)
Kapadokija je lahko.
Poglej Ahemenidi in Kapadokija (razločitev)
Karaman
Karaman je mesto v južni osrednji Anatoliji severno od Taurusa in približno 100 km južno od Konye, Turčija.
Poglej Ahemenidi in Karaman
Kasandana
Kasandana (perzijsko کاساندان, Kasandan, starogrško, Kassandanē) je bila perzijska ahemenidska plemkinja in žena kralja Kira II. Velikega, * 6.
Poglej Ahemenidi in Kasandana
Katafrakt
Relief ''Taq-e Bostan'' (provinca Kermanšah, Iran), na katerem je ena od najstarejših upodobitev katafrakta. Oseba nad njim je verjetno Kozrav II.. Desno od njega je Ahura Mazda, levo pa perzijska boginja Anahita. Katafrakt (grško Κατάφρακτος, dobesedno oklopljen ali popolnoma obdan) je bil težko oklopljen konjenik v vojskah številnih starih držav v zahodni Evraziji in evrazijskih stepah.
Poglej Ahemenidi in Katafrakt
Kir I.
Kir I. (staroperzijsko Kuruš, sodobno perzijsko کوروش, Kurosh, grško, Kȳros), Kir I. Anšanski ali Kir I. Perzijski je bil od približno 600 pr.
Poglej Ahemenidi in Kir I.
Kir II.
''»Jaz sem kralj Kir, Ahemenid«'', napis v staroperzijskem, elamskem in akadskem jeziku na stebru v Pasargadu Kirov relief v Pasargadu, Iran Prapor Kira Velikega Kir II.
Poglej Ahemenidi in Kir II.
Korduena
Korduéna, poznana tudi kot Gorduena, Kordjena, Karduena, Gordjena, Gordjea, Korčajk in Gordjan, (armensko Կորճայք, Κορδουηνη/Kordouēnē, kurdsko Kardox, Hebrejskoקרטיגיני), zgodovinska pokrajina v severni Mezopotamiji v sedanji s Kurdi naseljeni vzhodni Turčiji.
Poglej Ahemenidi in Korduena
Kserks I.
Kserks I. ali Kserks Veliki (staroperzijsko 𐎧𐏁𐎹𐎠𐎼𐏁𐎠, x-š-y-a-r-š-a, Hašajarša, vladar herojev, perzijsko خشایارشاه, Khashâyâr Shâh, grško Ξέρξης, Kserkses) je bil četrti kralj iz Ahemenidske dinastije perzijskih vladarjev, ki je vladal od leta 486 do 465 pr.
Poglej Ahemenidi in Kserks I.
Kserks II.
Kserks II. (perzijsko خشايارشا دوم, Ksšayāršā) je bil perzijski kralj in sin in naslednik Artakserksa I., * 5.
Poglej Ahemenidi in Kserks II.
Likija
Karta Likije z najpomembnejšimi antičnimi mesti (bele točke), gorami (rdeče točke) in rekami Provinca Antalya Likija (likijsko 𐊗𐊕𐊐𐊎𐊆𐊖, Trm̃mis, hetitsko Lukka, grško, Lukía, turško Likya) je bila geopolitična pokrajina v Anatoliji v sedanjih turških provincah Antalya in Muğla na obali Sredozemskega morja in Burdur v celinskem delu Anatolije.
Poglej Ahemenidi in Likija
Mala Armenija
Mala ali Spodnja Armenija, z Armenci naseljena pokrajina zahodno in severozahodno od Evfrata v sedanji Turčiji je obsegala armensko poseljena območja predvsem na zahodu in severozahodu antičnega Armenskega kraljestva (znano tudi kot Kraljevina Velike Armenije).
Poglej Ahemenidi in Mala Armenija
Maneton
Maneton (ali) je bil domnevno egipčanski svečenik iz Sebenita (egipčansko Tjebnutjer), ki je živel v ptolemajskem obdobju v zgodnjem 3.
Poglej Ahemenidi in Maneton
Mavzolej
Mavzoléj je običajno razkošna stavba, praviloma namenjena za grobnico, ki kot spomenik obdaja prostor za pokop (grobnico).
Poglej Ahemenidi in Mavzolej
Milas
Milas (starogrško: Mylasa) je starodavno mesto in upravno središče okrožja z enakim imenom v provinci Muğla v jugozahodni Turčiji.
Poglej Ahemenidi in Milas
Mongolsko cesarstvo
Mongolsko cesarstvo oz.
Poglej Ahemenidi in Mongolsko cesarstvo
Nabatejska umetnost
Nabatejska umetnost je umetnost Nabatejcev severne Arabije.
Poglej Ahemenidi in Nabatejska umetnost
Nakš-e Rostam
Nakš-e Rostam (dobesedno Rostamov relief, perzijsko نقش رستم) je starodavno arheološko najdišče in nekropola 12 km severozahodno od Perzepolisa v Provinci Fars, Iran.
Poglej Ahemenidi in Nakš-e Rostam
Narseh
Narseh (tudi Narz), sasanidski vladar Perzije med 293 in 302, sin Šapurja I, * 293–303, † 303.
Poglej Ahemenidi in Narseh
Nauruz
Nauruz (tudi nauroz, nav-roze, navroz, naw-rúz, norooz, noruz ali nowrouz, izvirno perzijsko نوروز) je tradicionalni iranski praznik novega leta v perzijskem koledarju, ki se začne na pomladno enakonočje in naznanja prihod pomladi.
Poglej Ahemenidi in Nauruz
Oman
Sultanat Oman je obmorska država v jugozahodni Aziji, na jugovzhodni obali Arabskega polotoka.
Poglej Ahemenidi in Oman
Partščina
Partščina, znana tudi kot arsakidska pahlavščina in pahlavanik, je izumrli antični severozahodnoiranski jezik, ki so ga govorili v Partiji, severovzhodni pokrajini antičnega Partskega cesarstva.
Poglej Ahemenidi in Partščina
Partija (satrapija)
Partija (staroperzijsko: Parthava) je bila satrapija (provinca) Perzijskega (Ahemenidskega) cesarstva, kasneje del samostojnega Partskega cesarstva.
Poglej Ahemenidi in Partija (satrapija)
Partsko cesarstvo
Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.
Poglej Ahemenidi in Partsko cesarstvo
Pasargad
Pasargad (Pâsârgâd, perz. پاسارگاد) je eno od glavnih mest Perzijskega cesarstva v dobi vladavine iranske dinastije Ahemenidov.
Poglej Ahemenidi in Pasargad
Perzepolis
Perzepolis (staroperz. Pārsa, perz. تخت جمشید/پارسه; Taht-e Jamshid ali Tahsti Jamshid; tudi Chehel minar), je bilo ceremonialno glavno mesto Perzijskega cesarstva v času iranske dinastije Ahemenidov.
Poglej Ahemenidi in Perzepolis
Perzija
Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.
Poglej Ahemenidi in Perzija
Perzijščina
Perzijščina (latinizirano Fārsi) je iranski jezik iz indoiranske skupine iz družine indoevropskih jezikov.
Poglej Ahemenidi in Perzijščina
Perzijski vrtovi
Tradicija in slog oblikovanja vrtov, ki ga predstavljajo perzijski vrtovi ali iranski vrtovi (perzijsko باغ ایرانی), primer rajskega vrta, so vplivali na oblikovanje vrtov od Andaluzije do Indije in širše Vrtovi Alhambre prikazujejo vpliv perzijske vrtne filozofije in sloga v mavrski palačni arhitekturi, od obdobja Al Andaluza v Španiji.
Poglej Ahemenidi in Perzijski vrtovi
Petubastis III.
Seheruibre Padibastet (dobesedno »(tisti), ki ga je dala (boginja) Bastet«), bolj znan kot Petubastis III., se je uprl perzijski oblasti in satrapu Arijandu.
Poglej Ahemenidi in Petubastis III.
Pomeni imen asteroidov: 7001–7500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 7001 do 7500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Ahemenidi in Pomeni imen asteroidov: 7001–7500
Psametik IV.
Psametik IV. je bil domnevni staroegipčanski faraon, ki je morda vladal v 480.
Poglej Ahemenidi in Psametik IV.
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Ahemenidi in Sasanidsko cesarstvo
Satagidija
Satagidija (staroperzijsko: Thataguš, »dežela stotih krav«) je bila satrapija perzijskega Ahemenidskega cesarstva, domnevno v gorah sodobnega Irana in Pakistana.
Poglej Ahemenidi in Satagidija
Satrap
Satrap (staroperzijsko: ساتراپ, grško: σατράπης, satrápēs iz staroperzijskega (medijskega) khšatrapāvā – »varuh kraljestva« ali »varuh province«) je bil naziv guvernerja satrapije (province) v Medijskem in Perzijskem cesarstvu, vključno z Ahemenidskim cesarstvom in v cesarstvih Sasanidov in Helenov, ki so nastala kasneje.
Poglej Ahemenidi in Satrap
Satrapija
Satrapija (grško: σατραπεία, satrapeia iz staroperzijskega (medijskega): khšatrapāvā - satrap) je bila provinca oziroma upravna enota v perzijskih državah Ahemenidov (550-330 pr. n. št.), Aleksandra Velikega in Selevkidov (312-140 ali 64 pr.
Poglej Ahemenidi in Satrapija
Seznam perzijskih kraljev
Seznam vsebuje vladarje Perzije (Irana) od ustanovitve Medijskega cesarstva okoli leta 705 pr.
Poglej Ahemenidi in Seznam perzijskih kraljev
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Ahemenidi in Seznam zgodovinskih vsebin
Sistan
Sistan (''Sigistan'') na izseku zemljevida „Perzija” (Rigobert Bonne, 1787) Sistansko porečje Haozdarova vrata (Iran) Sistan (perz. سیستان; Sīstān) je zgodovinska regija, ki obsega dele vzhodnega Irana (provinca Sistan in Balučistan), jugozahodnega Afganistana (Nimruz, Kandahar in Zabul) in Nok Kundijeve v Beludžistanu ter zahodni Pakistana.
Poglej Ahemenidi in Sistan
Skilaks
Skilaks iz Karijande (grško Σκύλαξ ὁ Καρυανδεύς, Skílaks ò Kariandeís) je bil grški raziskovalec in pisec iz poznega 6.
Poglej Ahemenidi in Skilaks
Smerdis
Smerdis (perzijsko Bardija), perzijski kralj (šahinšah), * ???, † 522 pr. n. št., uzurpator Gaumata pod njegovim imenom namesto njega vladal leta 521 pr. n. št. Smerdis je prevzel grško ime Smerdis ali Smerd(i), ki se pojavilo v Alkajevih in Anakreonovih pesnitvah.
Poglej Ahemenidi in Smerdis
Sogdija
Sogdijci okrog leta 567/573, kitajska stelaDorothy C Wong: ''Chinese steles: pre-Buddhist and Buddhist use of a symbolic form'', Honolulu: University of Hawaii Press, 2004, p. 150 Sogdija (staroperzijsko: Suguda-; starogrško: Σογδιανή, Sogdianē; perzijsko: سغد Soġd; tadžiško: Суғд, سغد Suġd; uzbeško: Sugʻd; kitajsko: 粟特, mandarinščina: Sùtè, srednjekitajsko: Suwk-dok) je bila starodavna civilizacija perzijskega ljudstva in satrapija Ahemenidskega cesarstva, osemnajsta na seznamu Behistunskih napisov Dareja Velikega.
Poglej Ahemenidi in Sogdija
Sogdijan
Sogdijan (perzijsko سغدیانو, Sogdijan) je bil kralj perzijskega Ahemenidskega cesarstva, ki je vladal od leta 424 do 423 pr.
Poglej Ahemenidi in Sogdijan
Teheran
Teheran (perzijsko: تهران Tehrān) je glavno mesto in največje mesto Irana ter administrativno središče Teheranske pokrajine.
Poglej Ahemenidi in Teheran
Teisp
Teisp Anšanski (iz grškega Τεΐσπης, Teispes, staroperzijsko 𐎨𐎡𐏁𐎱𐎡𐏁, Čišpiš) je bil od leta 675-640 pr.
Poglej Ahemenidi in Teisp
Urartščina
Urartščina ali vanščina je jezik, ki so ga govorili prebivalci staroveškega kraljestva Urartu v okolici jezera Van, s prestolnico blizu sodobnega mesta Van v Armenskem višavju v turški vzhodni Anatoliji.
Poglej Ahemenidi in Urartščina
Veliki Horasan
Veliki Horasan, tudi Korasan, Khorasaan, Khurasan in Khurasaan (perzijsko خراسان بزرگ) je sodobno ime zgodovinske zemljepisne regije, ki je obsegala severovzhodni in vzhodni Iran, Turkmenistan, Uzbekistan, Tadžikistan, zahodni in severni Afganistan ter severni in zahodni Pakistan.
Poglej Ahemenidi in Veliki Horasan
Vladarska rodbina
Vladarska rodbina (tudi dinastija) je družina (po navadi plemiška), katere pripadniki vladajo določenemu prostoru več generacij oziroma rodov.
Poglej Ahemenidi in Vladarska rodbina
Vojska v sasanidskem imperiju
Sasanidska vojska v iranskem imperiju dinastije '''Sasanidov''' (Srednje Perzijsko: Ērānshahr) je bila ustanovljena, ko je '''Ardašir I''' zavladal nad iransko državo in odstavil svoje partske predhodnike.
Poglej Ahemenidi in Vojska v sasanidskem imperiju
Vologas I.
Vologas I. Partski (perzijsko ولاش يکم), včasih tudi Vologes, v zoroastrskih besedilih Valahš (perzijsko بلاش, Balāš), veliki kralj Partskega cesarstva, ki je vladal približno od leta 51 do 78 n. št, * ni znano, † okoli leta 78.
Poglej Ahemenidi in Vologas I.
Zaratustrova kaaba
Zaratustrova kaaba (perzijsko کعبه زرتشت, Ka'ba-ye Zartosht) ali Zaratustrova kocka je kvadratna prizmatična zgradba na stopničasti ploščadi v kompleksu Nakš-e Rostam pri vasi Zangiabad v okraju Marvdasht, Fars, Iran.
Poglej Ahemenidi in Zaratustrova kaaba
Zgodovina arhitekture
Zgodovina arhitekture spremlja spremembe v arhitekturi skozi različne tradicije, regije, prevladujoče slogovne trende in obdobja.
Poglej Ahemenidi in Zgodovina arhitekture