Kazalo
82 odnosi: Alken, Alotropija, Aluminijev klorid, Aluminijeve alkilne skupine, Anaksimen, Aspartam, Škrob, Živo srebro, Barbiturna kislina, Bozon, David Morris Lee, Dež, Dopamin, Douglas Dean Osheroff, Dušikova kislina, Elijev ogenj, Energetski stroj, Etanal, Faza snovi, Fazni diagram, Fazni prehod, Fizikalna sprememba, Fosforjev pentoksid, Glukoza, Gutenbergova nezveznost, Halogen, Helij, Hladilni stroj, Inulin, Izhlapevanje, Izparevanje, Izparilna toplota, Jedrski odpadek, Jod, Kalifornij, Kapljevina, Kemijska enačba, Kemijska kinetika, Kemijska reakcija, Kemijski element, Kondenzacija, Kovina, Kroženje kisika, Liofilizacija, Mešanje, Molarna prostornina, Naseljivi planet, Nematocid, Organska kemija, Parni stroj, ... Razširi indeks (32 več) »
Alken
Struturna formula in model etena, najpreprostejšega alkena. Alkeni ali olefini so nenasičeni ogljikovodiki (spojine ogljika in vodika), ki imajo v verigi ogljikovih atomov eno dvojno vez.
Poglej Agregatno stanje in Alken
Alotropija
Alotropíja (grško allos - drugi + tropos - obrat) je pojav, pri katerem imajo kemični elementi več oblik z različnimi fizikalnimi lastnostmi (alotropskimi modifikacijami).
Poglej Agregatno stanje in Alotropija
Aluminijev klorid
Aluminijev klorid je anorganska spojina s formulo AlCl3.
Poglej Agregatno stanje in Aluminijev klorid
Aluminijeve alkilne skupine
Alkil aluminij je zelo lahko vnetljiva in jedka snov s kemijsko formulo HCn H2n+13.
Poglej Agregatno stanje in Aluminijeve alkilne skupine
Anaksimen
Anaksimén ali Anaksiménes (starogrško: Anaksiménes), starogrški filozof in učenjak, * 585 pr. n. št. (584, 570), Milet, † 525 pr. n. št. (okoli 500, 523, 524, 528, okoli 526).
Poglej Agregatno stanje in Anaksimen
Aspartam
Aspartam je ime za neenergijsko, sintetično visoko intenzivno sladilo aspartil-fenilalanin-1-metil ester.
Poglej Agregatno stanje in Aspartam
Škrob
Škrob pri 800-kratni povečavi Škrob (lat. amylum; kemijska formula (C6H10O5)n) je naravni polisaharid, polimer sestavljen iz povezanih glukoznih enot.
Poglej Agregatno stanje in Škrob
Živo srebro
Živo srebró (latinsko hydrargyr(i)um iz starogrškega: hydros - voda in argyrion,: árgiros - srebro) je kemijski element s simbolom Hg in vrstnim številom 80.
Poglej Agregatno stanje in Živo srebro
Barbiturna kislina
Barbiturna kislina je organska spojina z pirimidinskim heterocikličnim osnovnim ogrodjem.
Poglej Agregatno stanje in Barbiturna kislina
Bozon
Bozón (v literaturi se pojavlja tudi izraz boson) je delec, ki tvori povsem simetrična sestavljena kvantna stanja.
Poglej Agregatno stanje in Bozon
David Morris Lee
David Morris Lee, ameriški fizik, * 20. januar 1931, Rye, New York, ZDA.
Poglej Agregatno stanje in David Morris Lee
Dež
sonca Padanje dežja Dèž je oblika padavin v kapljevinskem stanju, ki nastajajo v oblakih.
Poglej Agregatno stanje in Dež
Dopamin
Dopamin je živčni prenašalec.
Poglej Agregatno stanje in Dopamin
Douglas Dean Osheroff
Hasselblad H4D-40 fotografira med izletom v Big Sur skupaj s svojimi študenti, 2011 Douglas Dean Osheroff, ameriški fizik, * 1. avgust 1945, Aberdeen, Washington, ZDA.
Poglej Agregatno stanje in Douglas Dean Osheroff
Dušikova kislina
Dušikova kislina (pravilneje dušikova(V) kislina) je zelo močna kislina s kemijsko formulo HNO3.
Poglej Agregatno stanje in Dušikova kislina
Elijev ogenj
Elijev ogenj na koncih jamborjev na ladji Elijev ogenj je električni vremenski pojav, pri katerem svetleča plazma nastane zaradi koronske razelektritve, tj.
Poglej Agregatno stanje in Elijev ogenj
Energetski stroj
Energétski stròji so stroji, v katerih se pridobiva ali porablja mehansko delo, medtem ko se v energetskih napravah energija prenaša, največkrat v obliki toplote, pri tem ni nobenega dovoda ali odvoda mehanskega dela.
Poglej Agregatno stanje in Energetski stroj
Etanal
Etanal (tudi acetaldehid) je organska kemijska spojina s formulo CH3CHO ali MeCHO.
Poglej Agregatno stanje in Etanal
Faza snovi
Fáza snoví je v termodinamiki množica stanj makroskopskega termodinamskega sistema s homogeno kemijsko sestavo in fizikalnimi lastnostmi (npr. gostoto, kristalno strukturo, lomnim količnikom ipd.). Najbolj znane faze so agregatna stanja snovi.
Poglej Agregatno stanje in Faza snovi
Fazni diagram
Splošna oblika faznega diagrama. Fázni diagrám je grafična ponazoritev obstajanja različnih faz.
Poglej Agregatno stanje in Fazni diagram
Fazni prehod
Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.
Poglej Agregatno stanje in Fazni prehod
Fizikalna sprememba
Pri fizikalni spremembi se snov kemijsko ne spremeni oziroma ne pride do nastanka nove snovi.
Poglej Agregatno stanje in Fizikalna sprememba
Fosforjev pentoksid
Fosforjev pentoksid je kemična spojina.
Poglej Agregatno stanje in Fosforjev pentoksid
Glukoza
Glukoza (D-glukoza; tudi grozdni sladkor, dekstroza, krvni sladkor) je enostavni sladkor (monosaharid) z molekulsko formulo C6H12O6.
Poglej Agregatno stanje in Glukoza
Gutenbergova nezveznost
Skica Gutenbergove nezveznosti (črka B), med notranjim plaščem (zelena) in zunanjim jedrom (rumena) Gutenbergova nezveznost (tudi D") je mejno območje v notranjosti Zemlje med plaščem iz silicija v trdnem agregatnem stanju ter tekočim zunanjim jedrom iz železa in niklja.
Poglej Agregatno stanje in Gutenbergova nezveznost
Halogen
Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.
Poglej Agregatno stanje in Halogen
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Agregatno stanje in Helij
Hladilni stroj
Princip delovanja hladilnika - patent Einsteina Hladílni stròj je toplotni stroj, s katerim prenašamo toploto s hladnejšega telesa na toplejše telo ob dovajanju dela.
Poglej Agregatno stanje in Hladilni stroj
Inulin
Inulin je polisaharid, ki se nahaja v različnih rastlinah kot oblika rezervne hrane.
Poglej Agregatno stanje in Inulin
Izhlapevanje
Izhlapévanje (tudi evaporácija) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega v plinasto agregatno stanje.
Poglej Agregatno stanje in Izhlapevanje
Izparevanje
Izparévanje (ali evaporácija) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega (tekoče stanje) v plinasto agregatno stanje.
Poglej Agregatno stanje in Izparevanje
Izparilna toplota
Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.
Poglej Agregatno stanje in Izparilna toplota
Jedrski odpadek
Jedrski odpadki ali radioaktivni odpadki so odpadki, ki vsebujejo radioaktivne izotope.
Poglej Agregatno stanje in Jedrski odpadek
Jod
Jód (latinsko iodum) (iz starogrške besede iódes - vijoličast) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol I in atomsko število 53.
Poglej Agregatno stanje in Jod
Kalifornij
Kalifornij je kemični element, srebrno sijajna kovina.
Poglej Agregatno stanje in Kalifornij
Kapljevina
krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.
Poglej Agregatno stanje in Kapljevina
Kemijska enačba
Kemijska enačba je zapis kemijske reakcije.
Poglej Agregatno stanje in Kemijska enačba
Kemijska kinetika
Hitrost kemijske reakcije z naraščajočo koncentracijo narašča - pojav, ki se lahko razloži s teorijo trkov. Kemijska kinetika ali kinetika kemijskih reakcij je področje fizikalne kemije, ki preučuje hitrosti kemijskih reakcij.
Poglej Agregatno stanje in Kemijska kinetika
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Poglej Agregatno stanje in Kemijska reakcija
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Agregatno stanje in Kemijski element
Kondenzacija
plastenke Kondenzácija ali utekočínjanje (oziroma pravilneje ukapljevínjanje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz plinastega v kapljevinsko agregatno stanje.
Poglej Agregatno stanje in Kondenzacija
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Agregatno stanje in Kovina
Kroženje kisika
Kroženje kisika Kroženje kisika je biogeokemijski cikel, ki opisuje pretok kisika znotraj in med tremi glavnimi rezervoarji: ozračje (zrak), skupna vsebnost bioloških snovi v biosferi (globalno vsota vseh ekosistemov), in litosfera (zemljina skorja).
Poglej Agregatno stanje in Kroženje kisika
Liofilizacija
Liofilizacija ali sušenje z zamrzovanjem je postopek, s katerim odstranimo vodo iz bioloških in organskih snovi, ki bi jih s segrevanjem poškodovali, hkrati pa ohranimo njihovo strukturo in sestavo.
Poglej Agregatno stanje in Liofilizacija
Mešanje
Mešanje je ena važnejših industrijskih operacij.
Poglej Agregatno stanje in Mešanje
Molarna prostornina
Molárna prostornína ali mólski volúmen (oznaka V_, v_, \overline ali starejše \mathfrak) je prostornina enega mola dane snovi.
Poglej Agregatno stanje in Molarna prostornina
Naseljivi planet
Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.
Poglej Agregatno stanje in Naseljivi planet
Nematocid
Nematocidi so kemična sredstva proti ogorčicam in nematodam. Med ogorčice oziroma nematode spadajo najbolj razširjene živalice podobne črvičkom, ki se nahajajo v vsakem zemeljskem substratu, lahko pa tudi v steblih, listih, rastlinskih gomoljih in čebulicah.
Poglej Agregatno stanje in Nematocid
Organska kemija
Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.
Poglej Agregatno stanje in Organska kemija
Parni stroj
Animacija parnega stroja z dvojnim delovanjem in centrifugalnim regulatorjem Parni stroj je motor z zunanjim zgorevanjem, ki toplotno energijo vodne pare pretvarja v mehansko delo.
Poglej Agregatno stanje in Parni stroj
Plazma (fizika)
Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.
Poglej Agregatno stanje in Plazma (fizika)
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Agregatno stanje in Plin
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Poglej Agregatno stanje in Proton
Rankinov cikel
Shema Carnotovega toplotnega stroja, v katerem se del dovedene toplote ''Q''H pretvori v mehansko delo ''W'' in odpadno toploto ''Q''C, ki se izpusti v okolico Rankinov ali Clausius-Rankinov cikel je model, s katerim se lahko napove učinek parnih turbin.
Poglej Agregatno stanje in Rankinov cikel
Rosišče
Rosišče je temperatura, pri kateri se začne iz vlažnega zraka izločati voda.
Poglej Agregatno stanje in Rosišče
Sarin
Sarin (Natova oznaka GB) je živčni bojni strup z molekulsko formulo C4H10FO2P.
Poglej Agregatno stanje in Sarin
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Agregatno stanje in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam kemijskih vsebin
Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Agregatno stanje in Seznam kemijskih vsebin
Smodnik
Madžarski brezdimni smodnik REX v pločevinasti embalaži Brezdimni smodnik za šibrenice v kosmičih Smodníki oziroma deflagrácijske eksplozívne snoví so kemične eksplozivne snovi, ki sproščajo svojo energijo s hitrim zgorevanjem, pri čemer prehajajo iz trdnega agregatnega stanja v plinasto, ob tem v zaprtem prostoru nastaja visok pritisk.
Poglej Agregatno stanje in Smodnik
Splošni anestetik
Splošni anestetik (tudi narkotik) je učinkovina, ki z nespecifičnim delovanjem povzroči stanje neodzivnosti celotnega organizma na dražljaje.
Poglej Agregatno stanje in Splošni anestetik
Strjevanje
Strjevánje (v primeru vode tudi zmrzovánje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega v trdno agregatno stanje.
Poglej Agregatno stanje in Strjevanje
Sublimacija
Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne točke.
Poglej Agregatno stanje in Sublimacija
Sublimacijska toplota
Sublimacíjska toplòta (tudi specífična sublimacíjska toplòta) je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v trdnem agregatnem stanju, segrete do temperature sublimacije, da sublimira, torej da preide v plinsto agregatno stanje.
Poglej Agregatno stanje in Sublimacijska toplota
Superkritična tekočina
Superkritična (nadkritična) tekočina je stanje snovi nad kritično točko.
Poglej Agregatno stanje in Superkritična tekočina
Supertekočnost
1968. kapljico, ki bo padla v kapljevino nižje. Nastajale bodo nove kapljice vse dokler se posoda ne bo izpraznila. Súpertekóčnost (tudi súprafluídnost iz latinskega supra – nad) je agregatno stanje v katerem se snov obnaša kot tekočina z ničelno viskoznostjo – kjer se zdi, da poseduje sposobnost samostojnega pogona in gibanja brez trenja na način, ki kljubuje gravitaciji in površinski napetosti.
Poglej Agregatno stanje in Supertekočnost
Talilna toplota
Talílna toplòta (tudi specífična talílna toplòta) je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v trdnem agregatnem stanju, segrete do tališča, da se stali, torej da preide v kapljevinasto agregatno stanje.
Poglej Agregatno stanje in Talilna toplota
Talina
Steklar oblikuje staljeno steklo v krožnik Talina je segreta staljena snov.
Poglej Agregatno stanje in Talina
Taljenje
vodnega ledu Taljênje (v primeru vode tudi odtájanje, odtajevánje, odtaljevánje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega v kapljevinsko agregatno stanje.
Poglej Agregatno stanje in Taljenje
Tekoča goriva
Tekoča goriva so gorljive ali energijsko generirane molekule, ki jih lahko izkoristimo za ustvarjanje mehanske energije, ki posledično ustvari kinetično energijo.
Poglej Agregatno stanje in Tekoča goriva
Tekoči kristal
Prikaz neurejenosti v smereh pri tekoči fazi. V kristalni fazi so molekule urejene tako, da tvorijo kristalno mrežo. Tekóči kristál je agregatno stanje, ki kaže lastnosti tekočin in kristalov.
Poglej Agregatno stanje in Tekoči kristal
Termodinamika
Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.
Poglej Agregatno stanje in Termodinamika
Termodinamski sistem
Termodinámski sistém se termodinamiki imenuje telo ali skupino teles, ki se jih obravnava.
Poglej Agregatno stanje in Termodinamski sistem
Termokromizem
čustveno stanje osebe. Têrmokromízem je lastnost nekaterih snovi, ki pri spremembi temperature spremenijo barvo.
Poglej Agregatno stanje in Termokromizem
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Poglej Agregatno stanje in Toplota
Trdnina
Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.
Poglej Agregatno stanje in Trdnina
Triacilglicerol
Triacilgliceroli ali trigliceridi so estri glicerola in treh maščobnih kislin.
Poglej Agregatno stanje in Triacilglicerol
Trojna točka
Trójna tóčka je termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri kateri lahko vse tri faze (plinasta, kapljevinasta in trdna) soobstojajo v termodinamskem ravnovesju.
Poglej Agregatno stanje in Trojna točka
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Agregatno stanje in Voda
Zgodovina biologije
Zgodovina biologije obravnava potek raziskovanja življenja, ki se je začel že ob začetkih človeške vrste in traja še danes, ko doživljamo razcvet bioloških panog.
Poglej Agregatno stanje in Zgodovina biologije
Zlitina
kovine: titan, aluminij, magnezij Zlítina (tudi zlitína) ali legúra je trdna raztopina dveh ali več kovin.
Poglej Agregatno stanje in Zlitina
3Doodler
3Doodler je pisalo, ki omogoča pisanje ali risanje po zraku, v t. i. 3D tehniki.
Poglej Agregatno stanje in 3Doodler
5. junij
5.
Poglej Agregatno stanje in 5. junij