Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Agamemnon

Index Agamemnon

Agamemnonova maska Agamemnon (starogrško:; grško: Αγαμέμνονας) je bil antični grški mitološki kralj.

Kazalo

  1. 39 odnosi: Afajin tempelj, Ajgina, Agamemnon (razločitev), Agamemnonova maska, Ahil, Ajant, Ajgist, Antični Korint, Apolon, Argos (mesto), Atrejeva zakladnica, Basileus, Diomed, Elektra, Elektra (film, 1962), Herajon v Argosu, Homer, Ifigenija (film), Iliada, Janez Vrečko, Jordan (zgodovinar), Klitajmnestra, Menelaj, Mikene, Nacionalni arheološki muzej Neaplja, Oresteja, Pelops, Pomeni imen asteroidov: 5001–5500, Pomeni imen asteroidov: 501–1000, Pomeni imen asteroidov: 5501–6000, Seznam zgodovinskih vsebin, Starogrška književnost, Tavri, Troja, Troja (film), Trojanska vojna, Zgodovina Grčije, Zgodovina umetnosti, 112 Ifigenija, 179 Klitemnestra.

Afajin tempelj, Ajgina

Afajin tempelj (grško Ναός Αφαίας) ali Afaja je v kompleksu svetišča, posvečenega boginji Afaji, na grškem otoku Ajgina, ki leži v Saronskem zalivu.

Poglej Agamemnon in Afajin tempelj, Ajgina

Agamemnon (razločitev)

Agamemnon je lahko.

Poglej Agamemnon in Agamemnon (razločitev)

Agamemnonova maska

Agamemnonova maska je artefakt, ki ga je v Mikenah, Grčija, leta 1876 odkril Heinrich Schliemann.

Poglej Agamemnon in Agamemnonova maska

Ahil

Ahil (grško) je v grški mitologiji najpomembnejši grški heroj v boju za Trojo; Homer ga opisuje kot lepega in hrabrega vojščaka; velja za prototipskega hoplitskega bojevnika.

Poglej Agamemnon in Ahil

Ajant

Ajantov samomor; Etruščanska redčefiguralni kaliks-krater, ca. 400–350 pr. n. št.. Ajant (starogrško: Αἴας, Αἴαντος Aiantos) je bil starogrški mitološki junak, ki se je boril v Trojanski vojni.

Poglej Agamemnon in Ajant

Ajgist

Ajgist je v grški mitologiji Tiestov sin.

Poglej Agamemnon in Ajgist

Antični Korint

Apolonov tempelj, Antični Korint Antični Korint (/ kɔrɪnθ /; grško in starogrško Κόρινθος, Kórinthos) je bil mestna državica (polis) ob Korintski ožini, ozkem pasu zemljišča, ki povezuje Peloponez s celinsko Grčijo, kar je približno na pol poti med Atenami in Šparto.

Poglej Agamemnon in Antični Korint

Apolon

Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.

Poglej Agamemnon in Apolon

Argos (mesto)

Argos (grško Άργος, Árgos; starogrško Ἄργος, Árɡos) je mesto in nekdanja občina v Argolidi na Peloponezu v Grčiji.

Poglej Agamemnon in Argos (mesto)

Atrejeva zakladnica

Atrejeva zakladnica ali Agamemnonov grob je impresivna grobnica v obliki tolosa na hribu Panagitsa v Mikenah v Grčiji, zgrajena v bronasti dobi okoli 1250 pred našim štetjem.

Poglej Agamemnon in Atrejeva zakladnica

Basileus

Antioha I. Soterja. Na zadnji strani kovanca je podoba Apolona, sedečega na omfalosu. Grški napis se bere: ''ΒΑΣΙΛΕΩΣ ΑΝΤΙΟΧΟΥ'' (kralj Antioh). Basileus (grško βασιλεύς) je grški naslov, s katerim so v preteklosti naslavljali različne monarhe.

Poglej Agamemnon in Basileus

Diomed

Diomed je junak iz grške mitologije, znan predvsem po svojem sodelovanju v trojanski vojni.

Poglej Agamemnon in Diomed

Elektra

Elektra ob Agamemnonovem grobu (Frederic Leighton, 1869) Elektra je lik iz grške mitologije, hči kralja Agamemnona in njegove žene Klitajmnestre, ki spravi na varno svojega brata Oresta ob družinski tragediji, ko Klitajmnestra s pomočjo ljubimca Ajgista ubije Agamemnona.

Poglej Agamemnon in Elektra

Elektra (film, 1962)

Elektra (/ Ilektra) je grški črno-beli dramski film iz leta 1962, ki ga je režiral, produciral in zanj napisal scenarij Michael Cacoyannis, temelji na istoimenski starogrški gledališki igri Evripida.

Poglej Agamemnon in Elektra (film, 1962)

Herajon v Argosu

Herajon v Argosu (grško Ἡραῖον Ἄργους) je antični tempelj v Argosu v Grčiji.

Poglej Agamemnon in Herajon v Argosu

Homer

Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.

Poglej Agamemnon in Homer

Ifigenija (film)

Ifigenija je grški dramski film iz leta 1977, ki ga je režiral, produciral in zanj napisal scenarij Michael Cacoyannis.

Poglej Agamemnon in Ifigenija (film)

Iliada

Ambrozijanske Iliade) Iliada (v stari grščini: Ἰλιάς 'Iliás'; omenja se tudi kot Pesem o Ilionu) je ep, napisan v daktilskem heksametru, katerega avtorstvo se tradicionalno pripisuje Homerju.

Poglej Agamemnon in Iliada

Janez Vrečko

Janez Vrečko, slovenski komparativist, literarni zgodovinar in teoretik, * 9. april 1946, Ljubljana.

Poglej Agamemnon in Janez Vrečko

Jordan (zgodovinar)

Justijnijan I. Jordan (grško, Iordánis o Alanós, slovensko Jordan Alan, latinsko ali) je bil bizantinski državni uradnik, verjetno gotskega porekla, ki je kasneje postal zgodovinar, * ni znano, † 6.

Poglej Agamemnon in Jordan (zgodovinar)

Klitajmnestra

John Collier, 1882 Klitajmnestra (izvirno Κλυταιμνήστρα) je bila v grški mitologiji žena Agamemnona, kralja Miken in sestra Helene Trojanske.

Poglej Agamemnon in Klitajmnestra

Menelaj

V grški mitologiji je bil Meneláj (Μενέλαος,, »srd ljudstva«) kralj mikenske (pred-dorske) Šparte.

Poglej Agamemnon in Menelaj

Mikene

Mikene (grško Μυκῆναι Mykēnai), (angleško Mycenae) so arheološko najdišče v Grčiji, okoli 90 km jugozahodno od Aten na severovzhodnem delu polotoka Peloponeza.

Poglej Agamemnon in Mikene

Nacionalni arheološki muzej Neaplja

Nacionalni arheološki muzej Neaplja (italijansko Museo Archeologico Nazionale di Napoli) je pomemben italijanski arheološki muzej, zlasti za najdbe iz rimskega obdobja.

Poglej Agamemnon in Nacionalni arheološki muzej Neaplja

Oresteja

Oresteja je edina ohranjena tragična grška trilogija.

Poglej Agamemnon in Oresteja

Pelops

Pelops Pelops (Pelopas (Pelops)) je v grški mitologiji najprej kralj Ahaje, nato Pise, po mnenju večine tudi ustanovitelj in utemeljitelj olimpijskih iger.

Poglej Agamemnon in Pelops

Pomeni imen asteroidov: 5001–5500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 5001 do 5500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Agamemnon in Pomeni imen asteroidov: 5001–5500

Pomeni imen asteroidov: 501–1000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 501 do 1000.

Poglej Agamemnon in Pomeni imen asteroidov: 501–1000

Pomeni imen asteroidov: 5501–6000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 5501 do 6000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Agamemnon in Pomeni imen asteroidov: 5501–6000

Seznam zgodovinskih vsebin

Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.

Poglej Agamemnon in Seznam zgodovinskih vsebin

Starogrška književnost

Starogrška književnost obsega književno ustvarjalnost v grškem jeziku, ki se začne s Homerjevimi epi okoli 8.

Poglej Agamemnon in Starogrška književnost

Tavri

Rimskega cesarstva pod Hadrijanom (vladal 117-138 n. št.), na katerem je domovina Tavrov (polotok Krim) označena kot Hersonska Tavrika Tavri (starogrško Ταῦροι, Tauroi) so bili staroveško ljudstvo, v 1.

Poglej Agamemnon in Tavri

Troja

Troja (starogrško Ἴλιον, Ilion ali Ἴλιος, Ilios in Τροία, Troia; latinsko Trōia in Īlium; hetitsko Wilusa ali Truwisa; turško Truva ali Troya) je bila starogrška mestna država (polis) v Mali Aziji, današnji Anatoliji v Turčiji.

Poglej Agamemnon in Troja

Troja (film)

Troja je ameriški epski vojni film, izdan leta 2004, ki ga je napisal David Benioff in režiral Wolfgang Petersen.

Poglej Agamemnon in Troja (film)

Trojanska vojna

''Padec Troje'', Johann Georg Trautmann (1713–1769). Iz zbirke badenskih nadvojvod, Karlsruhe Trojánska vòjna je po izročilu vojna Ahajcev proti mestu Troja v Mali Aziji, povod zanjo pa je ugrabitev/pobeg Helene, žene špartanskega kralja Menelaja s Parisom, sinom trojanskega kralja Priama.

Poglej Agamemnon in Trojanska vojna

Zgodovina Grčije

Zgodovina Grčije zajema zgodovino ozemlja sodobne države Grčije, pa tudi grška ljudstva in območja, ki jim je vladala v preteklosti.

Poglej Agamemnon in Zgodovina Grčije

Zgodovina umetnosti

Sikstinska kapela (1508-1512), Vatikan, Rim Kvartet za flavto (1777), Wolfgang Amadeus Mozart Dve strani iz Gallandovega rokopisa, najstarejše besedilo Tisoč in ene noči. Arabski rokopis iz 14. stoletja iz Sirije v Bibliotheque Nationale v Parizu Zgodovina umetnosti je multidisciplinarna znanost, ki raziskuje umetnost skozi čas, se ukvarja z razvrščanjem kultur, vzpostavlja periodizacijo in opazuje posebnosti in vplivne značilnosti umetnosti.

Poglej Agamemnon in Zgodovina umetnosti

112 Ifigenija

112 Ifigenija (mednarodno ime je 112 Iphigenia, starogrško: Ifigéneia) je velik in izredno temen asteroid tipa DCX (kombinacija D, C in X po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Agamemnon in 112 Ifigenija

179 Klitemnestra

179 Klitemnestra (mednarodno ime 179 Klytaemnestra) je precej velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Agamemnon in 179 Klitemnestra