Kazalo
71 odnosi: Amalasunta, Antična rimska keramika, Arabsko-normanska kultura, Aspar, Balbin, Bazilisk (bizantinski cesar), Bitka pri Edesi, Bizantinsko cesarstvo, Ciprijan Kartaginski, Didij Julijan, Druga punska vojna, Drugi triumvirat, Emilijan (rimski cesar), Fasti Triumphales, Gaj Avgust Oktavijan, Galba, Gordijan I., Gordijan II., Gordijan III., Gracijan (rimski cesar), Hafsidi, Heraklij, Heruli, Hispanija, Honorij (rimski cesar), II. legija Italica, III. legija Cirenajka, Kar (rimski cesar), Leto šestih cesarjev, Libacija, Magn Maksim, Majorijan, Maksimijan, Maksimin Tračan, Marcijan, Marijeve reforme, Mark Emilij Lepid, Numidija, Numidijci, Pertinaks, Potres na Kreti (365), Principat, Publij Kvintilij Var, Punske vojne, Pupien, Rimska provinca, Rimski guverner, Rimski konzul, Rimsko cesarstvo, Roma (mitologija), ... Razširi indeks (21 več) »
Amalasunta
Amalasunta ali Amalasvinta (gotsko Amalaswinþa) je bila hčerka kralja Teodorika Velikega in od leta 526 do 534 kraljica ostrogotskega Italskega kraljestva, * okoli 495, Ravena, Italsko kraljestvo, † 30. april 535, otok Martana, Italsko kraljestvo.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Amalasunta
Antična rimska keramika
Keramika je bila v obdobju starorimske civilizacije proizvedena v ogromnih količinah, večinoma za uporabne namene.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Antična rimska keramika
Arabsko-normanska kultura
Izraz normansko-arabsko-bizantinska kultura, normansko-sicilijanska kultura ali, manj vključujoče, normansko-arabska kultura, (včasih tudi arabsko-normanska civilizacija) se nanaša na medsebojno delovanje normanske, latinske, arabske in bizantinske grške kulture po normanski osvojitvi Sicilije in normanske Afrike od leta 1061 do okoli 1250.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Arabsko-normanska kultura
Aspar
Flavij Ardabur Aspar (latinsko) je bil vzhodnorimski patricij (primus patriciorum) in poveljnik vzhodnorimske kopenske vojske (magister militum) alansko-gotskega porekla, * okoli 400, † okoli 471.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Aspar
Balbin
Balbin (latinsko), 31. cesar Rimskega cesarstva, ki je skupaj s Pupienom vladal od 22.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Balbin
Bazilisk (bizantinski cesar)
Bazilisk (latinsko, grško je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 475 do 476. Na oblast je prišel po uporu, v katerem so odstavili cesarja Zenona, * ni znano, † 476. Bil je brat cesarice Elije Verine, soproge cesarja Leona I. (vladal (457–474). Sorodstvo s cesarsko družino mu je omogočilo vojaško kariero, ki se je po manjših začetnih uspehih končala leta 468, ko je vodil rimsko invazijo proti Vandalom v severni Afriki.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Bazilisk (bizantinski cesar)
Bitka pri Edesi
Bitka pri Edesi je bila bitka med armadama Rimskega cesarstva pod poveljstvom cesarja Valerijana in Sasanidskega cesarstva pod poveljstvom šahinšaha (kralja kraljev) Šapurja I. leta 260.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Bitka pri Edesi
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Bizantinsko cesarstvo
Ciprijan Kartaginski
Sveti Ciprijan (latinsko: Thascius Cæcilius Cyprianus), rimski duhovnik, teolog in pisatelj, nadškof Kartagine berberskega rodu, * okoli leta 200, Kartagina, Tunizija, † 14. september 258, Kartagina, Tunizija.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Ciprijan Kartaginski
Didij Julijan
Didij Julijan (latinsko), cesar Rimskega cesarstva devet tednov leta 193, * 30. januar 133 ali 2. februar 137, † 1. junij 193.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Didij Julijan
Druga punska vojna
Druga punska vojna (tudi Vojna proti Hanibalu, kot so jo imenovali Rimljani) je druga izmed treh glavnih punskih vojn med ciprsko-feničansko kolonijo Kartagino in Rimom.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Druga punska vojna
Drugi triumvirat
Oktavijana (desno), kovana leta 41 pr. n. št. za počastitev ustanovitve drugega triumvirata leta 43 pr. n. št.; na obeh straneh kovancev je napis III VIR R P C, ki pomeni ''"Eden od treh mož, ki vodijo Republiko"''.D.R. Sear, ''Common Legend Abbreviations On Roman Coins''.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Drugi triumvirat
Emilijan (rimski cesar)
Mark Emilij Emilijan (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal tri mesece leta 253, * okoli 210, Afrika, † september 253.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Emilijan (rimski cesar)
Fasti Triumphales
Del ''Fasti Triumphales'', na katerem je seznam triumfatorjev prve punske vojne; začne se z Manijem Valerijem Maksimom Korvinom Mesalo leta 262 pr. n. št. Acta Triumphorum ali Triumphalia, bolj znana kot Fasti Triumphales ali Triumfalni fasti, je koledar rimskih magistratov, počaščenih s procesijo, znano kot triumf (triumphus).
Poglej Afrika (rimska provinca) in Fasti Triumphales
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Gaj Avgust Oktavijan
Galba
Galba (latinsko: Servius Sulpicius Galba Augustus), guverner Tarakonske Hispanije, 6.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Galba
Gordijan I.
Gordijan I. (latinsko) je bil rimski cesar, ki je skupaj s sinom Gordijanom II. vladal en mesec leta 238, * okoli 159, 12. april 238, Kartagina, Afrika.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Gordijan I.
Gordijan II.
Gordijan II. (latinsko) je bil leta 238 (leto šestih cesarjev) skupaj z očetom Gordijanom I. en mesec cesar Rimskega cesarstva, * okoli 192, 12. april 238, Kartagina, Prokonzulska Afrika.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Gordijan II.
Gordijan III.
Gordijan III. (latinsko), 32.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Gordijan III.
Gracijan (rimski cesar)
Gracijan (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 383, * 18. april ali 23. maj 359, Sirmium, Panonija, 25. avgust 383, Lugdunum, Lugdunska Galija.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Gracijan (rimski cesar)
Hafsidi
Hafsidi (arabsko الحفصيون) so bili sunitska muslimanska dinastija berberskega porekla, ki je vladala v Ifrikiji (zahodna Libija, Tunizija in vzhodna Alžirija) od leta 1229 do 1574.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Hafsidi
Heraklij
Flavij Heraklij Avgust, po poreklu Armenec, je bil od 5.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Heraklij
Heruli
Selitve Herulov: (1) pradomovina, (2) Azovsko morje, (3) selitve, (4) Dunaj, (5) Ilirija, (6) Skandinavija Heruli (latinsko Heruli), vzhodnogermansko pleme, ki se je v 3.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Heruli
Hispanija
Hispanija (latinsko) je bilo rimsko ime Iberskega polotoka in njegovih provinc.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Hispanija
Honorij (rimski cesar)
Honorij (latinsko) je bil od leta 395 do 423 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * 9. september 384, Konstantinopel, † 15. avgust 423, Ravena, Italija.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Honorij (rimski cesar)
II. legija Italica
II.
Poglej Afrika (rimska provinca) in II. legija Italica
III. legija Cirenajka
menapijskih enot Marka Antonija, s katerim je plačeval svoje legije; na hrbtni strani kovanca je napis LEG(ija) III in njen prapor (''aquilla'') III.
Poglej Afrika (rimska provinca) in III. legija Cirenajka
Kar (rimski cesar)
Mark Avrelij Kar (latinsko) je bil leta 282 in 283 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 222, Narbona, Narbonska Galija, † julij ali avgust 283, Sasanidsko cesarstvo.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Kar (rimski cesar)
Leto šestih cesarjev
Leto šestih cesarjev je leto 238, v katerem je v Rimskem cesarstvu vladalo kar šest cesarjev: Maksimin Tračan, Gordijan I., Gordijan II., Pupijen, Balbin in Gordijan III..
Poglej Afrika (rimska provinca) in Leto šestih cesarjev
Libacija
Libacija je ritualno zalivanje tekočine (npr. mleka ali druge tekočine, kot je koruzna moka, pomešana z vodo) ali zrnja, kot je riž, kot daritev bogu ali duhu ali v spomin na mrtve.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Libacija
Magn Maksim
Magn Maksim (latinsko, valižansko Macsen Wledig), znan tudi kot Maksimijan, je bil uzurpator in od leta 383 do 388 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * okoli 335, 28. avgust 388.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Magn Maksim
Majorijan
Majorijan (latinsko Flavius Iulius Valerius Maiorianus Augustus) je bil cesar Zahodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 457 do 461, * okoli 420, † 7. avgust 461.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Majorijan
Maksimijan
Maksimijan (latinsko) z vzdevkom Herkulij je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je z nekaj prekinitvami vladal od leta 286 do 305, * okoli 250, Sirmij, Rimsko cesarstvo, † okoli julija 310.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Maksimijan
Maksimin Tračan
Maksimin Tračan (latinsko), znan tudi kot Maksimin I., je bil uzurpator in cesar Rimskega cesarstva, ki je vladal v letih 235-238, * okoli 173, † 238.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Maksimin Tračan
Marcijan
Marcijan (latinsko) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 450 do 457, * 392, † 27. januar 457.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Marcijan
Marijeve reforme
Gaj Marij Marijeve reforme so bile niz vojaških reform, ki jih je leta 107 pr.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Marijeve reforme
Mark Emilij Lepid
Mark Emilij Lepid (latinsko, daljše, slovensko Mark Emilj Lepid, sin Marka in vnuk Kvinta) je bil rimski politik patricijskega porekla, z Oktavijanom in Mark Antonij član drugega triumvirata in zadnji vrhovni pontifik (pontifex maximus) Rimske republike, * 89 ali 88 pr. n. št., † 13 ali 12 pr.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Mark Emilij Lepid
Numidija
Numidija, nekdanje berbersko kraljestvo v severni Afriki na ozemlju sodobne Alžirije in manjšem delu zahodne Tunizije.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Numidija
Numidijci
Numidijski kraljestvi Sifaksa in Gala pred združitvijo v enotno kraljestvo Numidijci, berbersko ljudstvo, ki je živelo v Numidiji, sedanji Alžiriji in manjšem delu Tunizije.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Numidijci
Pertinaks
Pertinaks (latinsko), rimski cesar, ki je vladal tri mesece leta 193, * 1. avgust 126, Alba Pompeia, Italija, † 28. marec 193, Rim, Italija.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Pertinaks
Potres na Kreti (365)
Potres na Kreti leta 365 se je zgodil približno ob sončnem vzhodu 21.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Potres na Kreti (365)
Principat
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata Principat je splošno uveljavljen naziv za državno ureditev, ki jo je v Rimskem cesarstvu vzpostavil prvi cesar Gaj Avgust Oktavijan (vladal 27 pr. n. št.-14 n. št.). Končal se je leta 284, ko je po krizi tretjega stoletja, v kateri so se na rimskem prestolu stalno menjavali cesarji uzurpatorji, ki so jih kar po vrsti samovoljno proglašali vojaki po celem cesarstvu, na rimski prestol prišel cesar Dioklecijan.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Principat
Publij Kvintilij Var
Publij Kvintilij Var (latinsko Publius Quintilius Varus), rimski politik in general cesarja Avgusta, poznan je predvsem po katastrofalnem porazu v bitki z germanskim generalom Arminijem v Tevtoburškem gozdu, kjer je izgubil tri legije in svoje življenje, * 46 pr.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Publij Kvintilij Var
Punske vojne
500px Punska vojna je ime treh vojn med Kartagino in mlado Rimsko republiko, ki je v tem konfliktu zmagovala.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Punske vojne
Pupien
Mark Klodij Pupien Maksim (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je skupaj z Balbinom vladal tri mesece v letu šestih cesarjev 238, * okoli 168, † 29. julij 238.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Pupien
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Rimska provinca
Rimski guverner
Rimski guverner, znan tudi kot propretor ali prokonzul, je bil visok državni uradnik, izvoljen ali imenovan za glavnega predstavnika rimske oblasti v eni ali več provincah Rimskega cesarstva.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Rimski guverner
Rimski konzul
Konzul (latinsko: consul), najvišji izvoljeni politični funkcionar (magistrat) Rimske republike.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Rimski konzul
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Rimsko cesarstvo
Roma (mitologija)
V starodavni rimski veri je bila Roma žensko božanstvo, ki je poosebljalo mesto Rim in širše rimsko državo.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Roma (mitologija)
Romanski jeziki
Romanski jeziki so skupina jezikov v okviru indoevropske jezikovne družine.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Romanski jeziki
Sabinijan (razločitev)
Sabinijan ali Savinijan je lahko.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Sabinijan (razločitev)
Septimij Sever
Septimij Sever (latinsko: Lucius Septimius Severus Augustus), poznan tudi kot Sever, cesar Rimskega cesarstva od leta 193-211, * 11.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Septimij Sever
Severska dinastija
Severska dinastija ali Severi, rimska cesarska dinastija, ki je vladala od leta 193 do 235 našega štetja.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Severska dinastija
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Seznam rimskih cesarjev
Seznam rimskih uzurpatorjev
Seznam rimskih uzurpatorjev vsebuje uzurpatorje v Rimskem cesarstvu do leta 476.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Seznam rimskih uzurpatorjev
Sicilija (rimska provinca)
Provinca Sicilija, prva provinca, ki jo je pridobila Rimska republika.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Sicilija (rimska provinca)
Sula
Lúcij Kornélij Súla Féliks (latinsko), rimski politik, diktator in vojskovodja, * 138 pr. n. št., † 78 pr. n. št. Sula je bil potomec patricijske Kornelijske rodbine.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Sula
Triariji
Replika triarijeve verižne srajce, meča in ščita iz Flavijskega amfiteatra v Rimu Triariji (latinsko, mn.) so bili vojaška enota in vojaki rimskih manipelskih legij v zgodnji Rimski republiki (509-107 pr. n. št.), ki so vse do Marijevih reform leta 107 pr.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Triariji
Tripolitanija
Glavne province Libije Tripolitanija (arabsko طرابلس, Ṭarābulus, berbersko Ṭrables, latinsko Regio Tripolitana iz grškega Τριπολιτάνια, Tripolitánia) je zgodovinska regija in bivša provinca Libije.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Tripolitanija
Utika, Tunisia
Utika je bilo starodavno feničansko in kartagijsko mesto, ki se nahaja v bližini izliva reke Medžerde v Sredozemlje, med Kartagino na jugu in Hiponom (današnja Bizerta) na severu.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Utika, Tunisia
Valens
Valens (grško Ουάλης, latinsko) je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 364 do 378, * 328, Cibalae, Panonija, 9. avgust 378, Odrin, Trakija.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Valens
Valentinijan I.
Valentinijan I. (grško Ουαλεντινιανός Α΄, latinsko), znan tudi kot Valentinijan Veliki, je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 364 do 375, * 321, † 15. november 375.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Valentinijan I.
Valentinijan II.
Valentinijan II. (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 392, * 371, Milano, Italija, † 15. maj 392, Vienne, Galija.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Valentinijan II.
Vandalsko kraljevstvo
website.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Vandalsko kraljevstvo
Veliti
Velita Veliti (latinsko, mn. iz latinskega vellus – runo ali kožuh ali velox - hitro) so bili lahko oboroženi pešaki v polibijski vojski Rimske republike.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Veliti
Veronski seznam
Veronski seznam (latinsko Laterculus Veronensis) je seznam rimskih provinc od vladavine cesarjev Dioklecijana in Konstantina I. Seznam je ohranjen samo na prepisu iz 7.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Veronski seznam
Vitelij
Vitelij (latinsko), 8. cesar Rimskega cesarstva, ki je v letu štirih cesarjev vladal osem mesecev od 16. aprila do 22. decembra 69, * 24. september 15, † 22. december 69.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Vitelij
Vitruvij
Vitruvij, Marcus Vitruvius Pollio, rojen 80 do 70 let pr.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Vitruvij
XV. legija Apollinaris
XV. legija Apollinaris (latinsko, Petnajsta Apolonova legija) je bila rimska legija, ki jo je leta 41/40 pr. n. št. ustanovil Oktavijan. Njen emblem je bil verjetno podoba Apolona ali ene od njegovih svetih živali. XV. legijo včasih zamenjujejo z dvema drugima legijama z enako številko.
Poglej Afrika (rimska provinca) in XV. legija Apollinaris
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Afrika (rimska provinca) in Zgodovina Rimskega cesarstva