Kazalo
41 odnosi: Aritmetično-geometrična sredina, Število praštevil, Carl Friedrich Gauss, Charles Hermite, Fermatov veliki izrek, Funkcija beta, Funkcija gama, Ivan Mihejevič Pervušin, Jean-Dominique Cassini, Johann Heinrich Lambert, Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, Joseph Fourier, Kvadratno iracionalno število, Legendrov simbol, Legendrova domneva, Legendrova funkcija hi, Legendrova transformacija, Legendrovi polinomi, Mihail Vasiljevič Ostrogradski, Načelo vključitev in izključitev, Nasir at-Tusi, Niels Henrik Abel, Normalna porazdelitev, Parcialni odvod, Pellova enačba, Pierre de Fermat, Pierre-François-André Méchain, Pomeni imen asteroidov: 26001–27000, Praštevilski izrek, Seznam francoskih matematikov, Seznam matematičnih vsebin, Seznam matematikov, Sferna trigonometrija, Siméon-Denis Poisson, Transcendentno število, William Herschel, Zgodovina števila π, 10. januar, 1752, 18. september, 1833.
Aritmetično-geometrična sredina
Aritmétično-geométrična sredína dveh realnih števil in je v matematiki srednja vrednost, določena na naslednji način: Najprej se izračuna aritmetična sredina števil in.
Poglej Adrien-Marie Legendre in Aritmetično-geometrična sredina
Število praštevil
Števílo práštevíl je v matematiki nemultiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega realnega števila x\,, ki se jo označi s \pi (x)\,, in da število praštevil, ki ne presegajo x\,.
Poglej Adrien-Marie Legendre in Število praštevil
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Poglej Adrien-Marie Legendre in Carl Friedrich Gauss
Charles Hermite
Charles Hermite okoli leta 1887 Charles Hermite, francoski matematik, * 24. december 1822, Dieuze, Moselle, Francija, † 14. januar 1901, Pariz.
Poglej Adrien-Marie Legendre in Charles Hermite
Fermatov veliki izrek
Pierre de Fermat Aritmetiki''. Na strani 61 je de Fermatova opomba, ki je postala Fermatov veliki izrek (izdaja iz leta 1670). Fermatov velíki izrèk (velíki Fermatov izrèk ali tudi Fermatov zádnji izrèk) v teoriji števil pravi, da je nemogoče zapisati potenco števila kot vsoto enakih dveh potenc, če je potenca večja kot dva.
Poglej Adrien-Marie Legendre in Fermatov veliki izrek
Funkcija beta
Konturni graf funkcije beta Graf funkcije beta za pozitivne ''x'' in ''y'' Funkcija beta, imenovana tudi Eulerjev integral prve vrste, je v matematiki specialna funkcija dveh argumentov, definirana kot: Funkcijo beta sta raziskovala Euler in Legendre, ime pa ji je dal Binet.
Poglej Adrien-Marie Legendre in Funkcija beta
Funkcija gama
realni premici kompleksni ravnini Razširjena različica funkcije Γ v kompleksni ravnini Fúnkcija gáma (tudi Eulerjeva funkcija gama),je v matematiki specialna funkcija, ki razširja pojem fakultete na kompleksna števila.
Poglej Adrien-Marie Legendre in Funkcija gama
Ivan Mihejevič Pervušin
Ivan Mihejevič Pervušin, ruski duhovnik in matematik, * 15. januar 1827, Lisva, Permska gubernija, Ruski imperij (sedaj Permski kraj, Rusija), † 17. junij 1900, Mehonskoje, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Adrien-Marie Legendre in Ivan Mihejevič Pervušin
Jean-Dominique Cassini
Jean-Dominique grof de Cassini IV., francoski astronom, * 30. junij 1748, Pariz, Francija, † 18. oktober 1845, Thury-sous-Clermont, Francija.
Poglej Adrien-Marie Legendre in Jean-Dominique Cassini
Johann Heinrich Lambert
Lambertov verižni ulomek iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768) Johann Heinrich Lambert, francosko-švicarsko-nemški matematik, fizik, astronom in filozof, * 26.
Poglej Adrien-Marie Legendre in Johann Heinrich Lambert
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, nemški matematik, * 13. februar 1805, Düren, Prvo Francosko cesarstvo (sedaj v Nemčiji), † 5. maj 1859, Göttingen, Hanover.
Poglej Adrien-Marie Legendre in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet
Joseph Fourier
Jean-Baptiste Joseph Fourier, francoski fizik in matematik, * 21. marec 1768, Auxerre, Burgundija, Francija, † 16. maj 1830, Pariz, Francija.
Poglej Adrien-Marie Legendre in Joseph Fourier
Kvadratno iracionalno število
Kvadrátno iracionálno števílo (redkeje tudi kvadrátni súrd) je v matematiki algebrsko iracionalno število, ki je rešitev kakšne kvadratne enačbe z racionalnimi koeficienti.
Poglej Adrien-Marie Legendre in Kvadratno iracionalno število
Legendrov simbol
Legendrov simból je v teoriji števil simbol, ki se uporablja pri faktorizaciji in kvadratnih ostankih.
Poglej Adrien-Marie Legendre in Legendrov simbol
Legendrova domneva
Legendrova domnéva je v teorija števil domneva, ki jo postavil Adrien-Marie Legendre (1752–1833), in pravi, da med dvema poljubnima zaporednima popolnima kvadratoma (med številoma n^\, in (n+1)^\, za vsako pozitivno celo število n (n > 0)) obstaja vsaj eno praštevilo p.
Poglej Adrien-Marie Legendre in Legendrova domneva
Legendrova funkcija hi
Legendrova funkcija hi (običajna označba \chi_ (z)\) je v matematiki specialna funkcija katere Taylorjeva vrsta je tudi Dirichletova vrsta.
Poglej Adrien-Marie Legendre in Legendrova funkcija hi
Legendrova transformacija
Legendrova transformácija je v matematiki dvočlena involucijska aritmetična operacija, s katero lahko izrazimo funkcijo z drugo množico spremenljivk.
Poglej Adrien-Marie Legendre in Legendrova transformacija
Legendrovi polinomi
Legendrovi polinómi so rešitve Legendrove diferencialne enačbe: Imenovani so po Adrien-Marieu Legendru.
Poglej Adrien-Marie Legendre in Legendrovi polinomi
Mihail Vasiljevič Ostrogradski
Mihail Vasiljevič Ostrogradski (Mihajlo Vasiljovič Ostrogradski), ruski matematik, mehanik in fizik ukrajinsko kozaškega rodu, * 24. september (12. september, ruski koledar) 1801, vas Pašenivka, Kobeljakški ujezd, Poltavska gubernija, Ruski imperij (sedaj Kozelščinski rajon, Poltavska oblast, Ukrajina), † 1.
Poglej Adrien-Marie Legendre in Mihail Vasiljevič Ostrogradski
Načelo vključitev in izključitev
Vennov diagram, ki prikazuje unijo množic ''A'' in ''B'', ki je vse ostalo, kar ni belo Načelo vključitev in izključitev je v kombinatoriki, veji matematike, preštevalna tehnika, ki posploši pogosto metodo pridobivanja števila elementov unije dveh končnih množic.
Poglej Adrien-Marie Legendre in Načelo vključitev in izključitev
Nasir at-Tusi
At-Tusijeva raprava o astrolabu, Isfahan 1505 krožnih gibanj (Vat. Arabic ms 319, fol. 28v, 13. stoletje) At-Tusijev astronomski observatorij Abu Džafar Mohamed Ibn Mohamed ben al-Hasan Nasir ad-din at-Tusi, perzijski filozof, matematik, astronom, teolog, zdravnik, in erudit, * 18. februar 1201, Tus, provinca Korasan, (danes Iran), † 26.
Poglej Adrien-Marie Legendre in Nasir at-Tusi
Niels Henrik Abel
Niels Henrik Abel, norveški matematik, * 5. avgust 1802, Nedstrand pri Finnoyi, pokrajina Rogaland, Norveška, † 6. april 1829, Froland pri Arendalu, Norveška.
Poglej Adrien-Marie Legendre in Niels Henrik Abel
Normalna porazdelitev
Normalna porazdelitev (tudi Gaussova porazdelitev) je verjetnostna porazdelitev vrednosti statističnih enot v statistični populaciji, ki je v grafični predstavitvi oblikovana v obliki zvona oziroma normalne krivulje.
Poglej Adrien-Marie Legendre in Normalna porazdelitev
Parcialni odvod
V matematiki je parcialni odvod funkcije z več spremenljivkami je njen odvod po le eni od teh spremenljivk, kjer ostale jemljemo kot konstante (nasprotno kot v popolnem odvodu, kjer se lahko spreminjajo vse spremenljivke).
Poglej Adrien-Marie Legendre in Parcialni odvod
Pellova enačba
Pellova enačba za ''n''.
Poglej Adrien-Marie Legendre in Pellova enačba
Pierre de Fermat
Pierre S. de Fermat, francoski pravnik, matematik in fizik, * 17. avgust 1601, Beaumont-de-Lomagne pri Montaubanu, Languedoc, Francija, † 12. januar 1665, Castres pri Toulosu, Francija.
Poglej Adrien-Marie Legendre in Pierre de Fermat
Pierre-François-André Méchain
Pierre-François-André Méchain, francoski astronom, * 16. avgust 1744, Laon, Francija, † 20. september 1804, Castillion de la Plana, Španija.
Poglej Adrien-Marie Legendre in Pierre-François-André Méchain
Pomeni imen asteroidov: 26001–27000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 26001 do 27000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Adrien-Marie Legendre in Pomeni imen asteroidov: 26001–27000
Praštevilski izrek
Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.
Poglej Adrien-Marie Legendre in Praštevilski izrek
Seznam francoskih matematikov
Seznam francoskih matematikov.
Poglej Adrien-Marie Legendre in Seznam francoskih matematikov
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Adrien-Marie Legendre in Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematikov
Seznam znanih matematikov zložen po slovenskem abecednem redu po priimkih.
Poglej Adrien-Marie Legendre in Seznam matematikov
Sferna trigonometrija
Sferni trikotnik Sfêrna trigonometríja je veja matematike, ki se ukvarja z mnogokotniki na krogli sferi.
Poglej Adrien-Marie Legendre in Sferna trigonometrija
Siméon-Denis Poisson
Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.
Poglej Adrien-Marie Legendre in Siméon-Denis Poisson
Transcendentno število
Transcendéntno števílo je vsako kompleksno število, ki ni algebrsko, oziroma ni rešitev nobene polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.
Poglej Adrien-Marie Legendre in Transcendentno število
William Herschel
Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.
Poglej Adrien-Marie Legendre in William Herschel
Zgodovina števila π
1 Članek obravnava zgodovino računanja številskih vrednosti in približkov ter ugotavljanja značilnosti matematične konstante ''π''.
Poglej Adrien-Marie Legendre in Zgodovina števila π
10. januar
10.
Poglej Adrien-Marie Legendre in 10. januar
1752
1752 (MDCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Adrien-Marie Legendre in 1752
18. september
18.
Poglej Adrien-Marie Legendre in 18. september
1833
1833 (MDCCCXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Adrien-Marie Legendre in 1833
Prav tako znan kot Adrien - Marie Legendre, Adrien Legendre, Adrien Marie Legendre, Legendre.