Hitreje kot brskalnik!
45 odnosi: Andeški, Autari, Benečija, Beneška laguna, Beneški zaliv, Brennerska železnica, Cisalpinska republika, Dolomiti, Geografija Švice, Geografija Italije, Habsburška monarhija, Henrik II. Sveti, Henrik IV. Nemški, Jadransko morje, Južna Tirolska, Liutprand, Mincio, Naravni deželni park Lessinia, Navmahija, Nemščina, Nemške obrambne linije v Italiji, Oton I., bavarski vojvoda, Poimenski seznam rek, Pontonski most, Prelaz Brenner, Rovigo (pokrajina), San Michele all'Adige, Severnojadranski Veneti, Seznam rek v Evropi, Seznam rek v Italiji, Slovenski eksonimi, Sredozemsko morje, Tibera, Trentino - Zgornje Poadižje, Trento, Trento (pokrajina), Verona, Verona (pokrajina), Viljem Polak, Vinšgau, Vojvodina Varšava, Vzhodne Alpe, Zgodovina železnice v Sloveniji, 1 E5 m, 1356.
Andeški
Grb Andeških grofov Grb Andeških grofov Andeški, Andeško-Meranski, grofje Andeški, kasneje vojvode Meranski.
Novo!!: Adiža in Andeški · Poglej več »
Autari
Autari, znan tudi kot Agilolf, je bil kralj Langobardov, ki je vladal od leta 584 do svoje smrti, * okrog 540, † 5. september 590, Pavia, Langobardsko kraljestvo.
Novo!!: Adiža in Autari · Poglej več »
Benečija
Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Adiža in Benečija · Poglej več »
Beneška laguna
Beneška laguna (v italijanskem izvirniku Laguna di Venezia ali Laguna Veneta), je laguna v Jadranskem morju, vzhodno od mesta Benetke.
Novo!!: Adiža in Beneška laguna · Poglej več »
Beneški zaliv
Beneški zaliv Benéški zalív (italijansko Golfo di Venezia) je severni del Jadranskega morja, ki ga omejuje navidezna črta med izlivom reke Pad in koncem istrskega polotoka, ki si ga delijo Italija, Slovenija in Hrvaška.
Novo!!: Adiža in Beneški zaliv · Poglej več »
Brennerska železnica
Brennerska železnica (nemško Brennerbahn; italijansko Ferrovia del Brennero) je glavna proga, ki povezuje avstrijsko in italijansko železniško omrežje od Innsbrucka do Verone, vzpenja se po Wipptalu (nemško za 'dolina Wipp'), prečka prelaz Brenner in se spušča navzdol v Eisacktal (nemško za 'dolina Eisack') do Bolzana / Bozna, nato naprej po dolini Adiže do Roverta / Rofreita in vzdolž odseka doline Adige, imenovanega po italijansko Vallagarina, do Verone.
Novo!!: Adiža in Brennerska železnica · Poglej več »
Cisalpinska republika
Cisalpinska republika (italijansko Repubblica Cisalpina) je bila francoska sestrska republika v sedanji severni Italiji in je obstajala od leta 1797 do 1802.
Novo!!: Adiža in Cisalpinska republika · Poglej več »
Dolomiti
Dolomiti so gorovje v severni Italiji.
Novo!!: Adiža in Dolomiti · Poglej več »
Geografija Švice
Geografija Švice zajema geografske značilnosti Švice, gorske in celinske države, ki leži v zahodni in srednji Evropi.
Novo!!: Adiža in Geografija Švice · Poglej več »
Geografija Italije
Geografija Italije vključuje opis vseh fizično-geografskih elementov Italije.
Novo!!: Adiža in Geografija Italije · Poglej več »
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Novo!!: Adiža in Habsburška monarhija · Poglej več »
Henrik II. Sveti
Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.
Novo!!: Adiža in Henrik II. Sveti · Poglej več »
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.
Novo!!: Adiža in Henrik IV. Nemški · Poglej več »
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Novo!!: Adiža in Jadransko morje · Poglej več »
Južna Tirolska
Južna Tirolska (svetlozeleno) Južna Tirolska (tudi Zgornje Poadižje, italijansko Alto Adige, nemško in ladinsko Südtirol) je ozemlje avtonomne pokrajine Bolzano z glavnim mestom Bolzano (Bocen).
Novo!!: Adiža in Južna Tirolska · Poglej več »
Liutprand
Liutprand je bil od leta 712 do 744 kralj Langobardov, * okrog 690, † januar 744.
Novo!!: Adiža in Liutprand · Poglej več »
Mincio
Mincio (latinsko Mincius, starogrško Minchios, Μίγχιος) je reka v deželi Lombardija v severni Italiji.
Novo!!: Adiža in Mincio · Poglej več »
Naravni deželni park Lessinia
Skupina Carega iz Bolce Znak Naravnega deželnega parka Lessinia Naravni deželni park Lessinia je del je geografskega območja v Alpah, ki se nahaja predvsem v zgornjem delu pokrajine Verona in deloma Vicenze in meji z avtonomno regijo/pokrajino Trento.
Novo!!: Adiža in Naravni deželni park Lessinia · Poglej več »
Navmahija
Navmahija (latinsko naumachia; starogrško ναυμαχία, naumachía; ναῦς, naûs »ladja« + -μαχία, -machía, iz gl. μάχομαι, máchomai »bojevati se«, dobesedno pomorski boj) se je v antičnem rimskem svetu nanašala na uprizoritev pomorskih bitk kot množičnega razvedrila, kot tudi na bazen ali stavbo, v kateri se je to dogajalo.
Novo!!: Adiža in Navmahija · Poglej več »
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Novo!!: Adiža in Nemščina · Poglej več »
Nemške obrambne linije v Italiji
Med drugo svetovno vojno je Nemčija pripravila vrsto obrambnih linij preko vsega Apeninskega polotoka, v predvidevanju možnosti zavezniške invazije na Italijo, ki se je kasneje tudi zgodila.
Novo!!: Adiža in Nemške obrambne linije v Italiji · Poglej več »
Oton I., bavarski vojvoda
Oton Rdečelasec, bavarski vojvoda (kot I.), bavarski palatinski grof (kot VI.), grof von Scheyern (kot VIII.), * okrog 1117, Kelheim, † 11. julij 1183, Pfullendorf na območju Tübingena.
Novo!!: Adiža in Oton I., bavarski vojvoda · Poglej več »
Poimenski seznam rek
Poimenski seznam rek.
Novo!!: Adiža in Poimenski seznam rek · Poglej več »
Pontonski most
Stalni pontonski most preko Visle, Poljska Pontonski most, poznan tudi kot plavajoči most, je oblika mostu, ki je sestavljen iz plavajočih delov, povezanih med seboj ter s pomočjo plošč ali desk prirejen za promet ljudi in vozil.
Novo!!: Adiža in Pontonski most · Poglej več »
Prelaz Brenner
Prelaz Brenner (italijansko Passo del Brennero ali kratko Brennero, nemško Brennerpass), leži na mejnem prehodu v vzhodnih Alpah med avstrijsko zvezno deželo Tirolsko in italijansko avtonomno pokrajino Trentinsko - Zgornje Poadižje.
Novo!!: Adiža in Prelaz Brenner · Poglej več »
Rovigo (pokrajina)
Pokrajina Rovigo (v italijanskem izvirniku Provincia di Rovigo) je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Benečija.
Novo!!: Adiža in Rovigo (pokrajina) · Poglej več »
San Michele all'Adige
San Michele all'Adige (St., včasih okrajšano San Michele a/A) je naselje in občina (comune) v pokrajini Trento na severovzhodu Italije.
Novo!!: Adiža in San Michele all'Adige · Poglej več »
Severnojadranski Veneti
Področje Venetov. Na severovzhodu jih je prekrila plast Karnov Severnojadranski Venéti so bili Italcem sorodno antično indoevropsko ljudstvo.
Novo!!: Adiža in Severnojadranski Veneti · Poglej več »
Seznam rek v Evropi
Volga pri Uljanovsku Naštete so le glavne reke v Evropi.
Novo!!: Adiža in Seznam rek v Evropi · Poglej več »
Seznam rek v Italiji
Seznam rek v Italiji z dolžino italijanskega dela ter reke v celoti.
Novo!!: Adiža in Seznam rek v Italiji · Poglej več »
Slovenski eksonimi
Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.
Novo!!: Adiža in Slovenski eksonimi · Poglej več »
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Novo!!: Adiža in Sredozemsko morje · Poglej več »
Tibera
Tok reke Tibera v Rimu Tíbera je s 406 km tretja najdaljša reka v Italiji, daljša sta Pad in Adiža.
Novo!!: Adiža in Tibera · Poglej več »
Trentino - Zgornje Poadižje
Trentinsko - Zgornje Poadižje v dvojezičnem italijansko-nemškem izvirniku Trentino-Alto Adige/Südtirol, v ladinščini Trentin-Südtirol, je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom oz.
Novo!!: Adiža in Trentino - Zgornje Poadižje · Poglej več »
Trento
Trento (poslovenjeno in lat. Trident; nem. Trient, ladinsko Trënt) je mesto in občina v Italiji z okoli 120.000 prebivalci (2020), ki leži na severu države v dolini reke Adiže v deželi Trentinsko - Zgornje Poadižje.
Novo!!: Adiža in Trento · Poglej več »
Trento (pokrajina)
Pokrajina Trento (slovensko tudi Trentinsko); uradno Avtonomna pokrajina Trento (italijansko Provincia autonoma di Trento, znana tudi kot Trentino), je avtonomna pokrajina Italije na severuvzhodu države.
Novo!!: Adiža in Trento (pokrajina) · Poglej več »
Verona
Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.
Novo!!: Adiža in Verona · Poglej več »
Verona (pokrajina)
Pokrajina Verona (v italijanskem izvirniku Provincia di Verona) je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Benečija.
Novo!!: Adiža in Verona (pokrajina) · Poglej več »
Viljem Polak
Viljem Polak, slovenski poslovnež in mecen,* 7. april 1843, Tržič, Avstrijsko cesarstvo, † 29. marec 1908, Ljubljana, Avstro-Ogrska.
Novo!!: Adiža in Viljem Polak · Poglej več »
Vinšgau
Občine v upravni skupnosti Vinšgau Vinšgau (italijansko Val Venosta, nemško Vinschgau, retoromansko Venuosta) je najvišji del doline Adiže (Etsch, Adige) ter upravna skupnost na zahodnem Južnem Tirolskem.
Novo!!: Adiža in Vinšgau · Poglej več »
Vojvodina Varšava
Vojvodina Varšava (1807-1815) Vojvodino Varšavo je ustanovil Napoleon iz poljskih ozemelj, ki si jih ob drugi in tretji delitvi Poljske prisvojili Prusi; Prusi so se morali s tilsitskim mirovnim sporazumom (1807) ozemljem odpovedati, Napoleon pa jih je vrnil Poljakom, ki so se v vojni bojevali na njegovi strani.
Novo!!: Adiža in Vojvodina Varšava · Poglej več »
Vzhodne Alpe
Vzhodne Alpe je ime za vzhodno polovico Alp, navadno opredeljeno kot območje, vzhodno od črte Bodenskega jezera in alpske doline Rena vse do prelaza Splügen v alpskem razvodju in vzdolž po reki Liro do Komskega jezera na jugu.
Novo!!: Adiža in Vzhodne Alpe · Poglej več »
Zgodovina železnice v Sloveniji
Slovensko železniško omrežje danes Zgodovina železnice v Sloveniji se začenja 2. junija 1846, ko je bila uradno odprta železniška proga Gradec—Celje in je prvič zapeljal vlak po slovenskih tleh.
Novo!!: Adiža in Zgodovina železnice v Sloveniji · Poglej več »
1 E5 m
Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 105 metrov (100 km) do 106 m (1000 km).
Novo!!: Adiža in 1 E5 m · Poglej več »
1356
1356 (MCCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Adiža in 1356 · Poglej več »
