Odpri v Google MapsKazalo
45 odnosi: Andeški, Autari, Benečija, Beneška laguna, Beneški zaliv, Brennerska železnica, Cisalpinska republika, Dolomiti, Geografija Švice, Geografija Italije, Habsburška monarhija, Henrik II. Sveti, Henrik IV. Nemški, Jadransko morje, Južna Tirolska, Liutprand, Mincio, Naravni deželni park Lessinia, Navmahija, Nemščina, Nemške obrambne linije v Italiji, Oton I., bavarski vojvoda, Poimenski seznam rek, Pontonski most, Prelaz Brenner, Rovigo (pokrajina), San Michele all'Adige, Severnojadranski Veneti, Seznam rek v Evropi, Seznam rek v Italiji, Slovenski eksonimi, Sredozemsko morje, Tibera, Trentino - Zgornje Poadižje, Trento, Trento (pokrajina), Verona, Verona (pokrajina), Viljem Polak, Vinšgau, Vojvodina Varšava, Vzhodne Alpe, Zgodovina železnice v Sloveniji, 1 E5 m, 1356.
Andeški
Grb Andeških grofov Grb Andeških grofov Andeški, Andeško-Meranski, grofje Andeški, kasneje vojvode Meranski.
Poglej Adiža in Andeški
Autari
Autari, znan tudi kot Agilolf, je bil kralj Langobardov, ki je vladal od leta 584 do svoje smrti, * okrog 540, † 5. september 590, Pavia, Langobardsko kraljestvo.
Poglej Adiža in Autari
Benečija
Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Adiža in Benečija
Beneška laguna
Beneška laguna (v italijanskem izvirniku Laguna di Venezia ali Laguna Veneta), je laguna v Jadranskem morju, vzhodno od mesta Benetke.
Poglej Adiža in Beneška laguna
Beneški zaliv
Beneški zaliv Benéški zalív (italijansko Golfo di Venezia) je severni del Jadranskega morja, ki ga omejuje navidezna črta med izlivom reke Pad in koncem istrskega polotoka, ki si ga delijo Italija, Slovenija in Hrvaška.
Poglej Adiža in Beneški zaliv
Brennerska železnica
Brennerska železnica (nemško Brennerbahn; italijansko Ferrovia del Brennero) je glavna proga, ki povezuje avstrijsko in italijansko železniško omrežje od Innsbrucka do Verone, vzpenja se po Wipptalu (nemško za 'dolina Wipp'), prečka prelaz Brenner in se spušča navzdol v Eisacktal (nemško za 'dolina Eisack') do Bolzana / Bozna, nato naprej po dolini Adiže do Roverta / Rofreita in vzdolž odseka doline Adige, imenovanega po italijansko Vallagarina, do Verone.
Poglej Adiža in Brennerska železnica
Cisalpinska republika
Cisalpinska republika (italijansko Repubblica Cisalpina) je bila francoska sestrska republika v sedanji severni Italiji in je obstajala od leta 1797 do 1802.
Poglej Adiža in Cisalpinska republika
Dolomiti
Dolomiti so gorovje v severni Italiji.
Poglej Adiža in Dolomiti
Geografija Švice
Geografija Švice zajema geografske značilnosti Švice, gorske in celinske države, ki leži v zahodni in srednji Evropi.
Poglej Adiža in Geografija Švice
Geografija Italije
Geografija Italije vključuje opis vseh fizično-geografskih elementov Italije.
Poglej Adiža in Geografija Italije
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Adiža in Habsburška monarhija
Henrik II. Sveti
Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.
Poglej Adiža in Henrik II. Sveti
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso.
Poglej Adiža in Henrik IV. Nemški
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Adiža in Jadransko morje
Južna Tirolska
Južna Tirolska (svetlozeleno) Južna Tirolska (tudi Zgornje Poadižje, italijansko Alto Adige, nemško in ladinsko Südtirol) je ozemlje avtonomne pokrajine Bolzano z glavnim mestom Bolzano (Bocen).
Poglej Adiža in Južna Tirolska
Liutprand
Liutprand je bil od leta 712 do 744 kralj Langobardov, * okrog 690, † januar 744.
Poglej Adiža in Liutprand
Mincio
Mincio (latinsko Mincius, starogrško Minchios, Μίγχιος) je reka v deželi Lombardija v severni Italiji.
Poglej Adiža in Mincio
Naravni deželni park Lessinia
Skupina Carega iz Bolce Znak Naravnega deželnega parka Lessinia Naravni deželni park Lessinia je del je geografskega območja v Alpah, ki se nahaja predvsem v zgornjem delu pokrajine Verona in deloma Vicenze in meji z avtonomno regijo/pokrajino Trento.
Poglej Adiža in Naravni deželni park Lessinia
Navmahija
Navmahija (latinsko naumachia; starogrško ναυμαχία, naumachía; ναῦς, naûs »ladja« + -μαχία, -machía, iz gl. μάχομαι, máchomai »bojevati se«, dobesedno pomorski boj) se je v antičnem rimskem svetu nanašala na uprizoritev pomorskih bitk kot množičnega razvedrila, kot tudi na bazen ali stavbo, v kateri se je to dogajalo.
Poglej Adiža in Navmahija
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Adiža in Nemščina
Nemške obrambne linije v Italiji
Med drugo svetovno vojno je Nemčija pripravila vrsto obrambnih linij preko vsega Apeninskega polotoka, v predvidevanju možnosti zavezniške invazije na Italijo, ki se je kasneje tudi zgodila.
Poglej Adiža in Nemške obrambne linije v Italiji
Oton I., bavarski vojvoda
Oton Rdečelasec, bavarski vojvoda (kot I.), bavarski palatinski grof (kot VI.), grof von Scheyern (kot VIII.), * okrog 1117, Kelheim, † 11. julij 1183, Pfullendorf na območju Tübingena.
Poglej Adiža in Oton I., bavarski vojvoda
Poimenski seznam rek
Poimenski seznam rek.
Poglej Adiža in Poimenski seznam rek
Pontonski most
Stalni pontonski most preko Visle, Poljska Pontonski most, poznan tudi kot plavajoči most, je oblika mostu, ki je sestavljen iz plavajočih delov, povezanih med seboj ter s pomočjo plošč ali desk prirejen za promet ljudi in vozil.
Poglej Adiža in Pontonski most
Prelaz Brenner
Prelaz Brenner (italijansko Passo del Brennero ali kratko Brennero, nemško Brennerpass), leži na mejnem prehodu v vzhodnih Alpah med avstrijsko zvezno deželo Tirolsko in italijansko avtonomno pokrajino Trentinsko - Zgornje Poadižje.
Poglej Adiža in Prelaz Brenner
Rovigo (pokrajina)
Pokrajina Rovigo (v italijanskem izvirniku Provincia di Rovigo) je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Benečija.
Poglej Adiža in Rovigo (pokrajina)
San Michele all'Adige
San Michele all'Adige (St., včasih okrajšano San Michele a/A) je naselje in občina (comune) v pokrajini Trento na severovzhodu Italije.
Poglej Adiža in San Michele all'Adige
Severnojadranski Veneti
Področje Venetov. Na severovzhodu jih je prekrila plast Karnov Severnojadranski Venéti so bili Italcem sorodno antično indoevropsko ljudstvo.
Poglej Adiža in Severnojadranski Veneti
Seznam rek v Evropi
Volga pri Uljanovsku Naštete so le glavne reke v Evropi.
Poglej Adiža in Seznam rek v Evropi
Seznam rek v Italiji
Seznam rek v Italiji z dolžino italijanskega dela ter reke v celoti.
Poglej Adiža in Seznam rek v Italiji
Slovenski eksonimi
Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.
Poglej Adiža in Slovenski eksonimi
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Adiža in Sredozemsko morje
Tibera
Tok reke Tibera v Rimu Tíbera je s 406 km tretja najdaljša reka v Italiji, daljša sta Pad in Adiža.
Poglej Adiža in Tibera
Trentino - Zgornje Poadižje
Trentinsko - Zgornje Poadižje v dvojezičnem italijansko-nemškem izvirniku Trentino-Alto Adige/Südtirol, v ladinščini Trentin-Südtirol, je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom oz.
Poglej Adiža in Trentino - Zgornje Poadižje
Trento
Trento (poslovenjeno in lat. Trident; nem. Trient, ladinsko Trënt) je mesto in občina v Italiji z okoli 120.000 prebivalci (2020), ki leži na severu države v dolini reke Adiže v deželi Trentinsko - Zgornje Poadižje.
Poglej Adiža in Trento
Trento (pokrajina)
Pokrajina Trento (slovensko tudi Trentinsko); uradno Avtonomna pokrajina Trento (italijansko Provincia autonoma di Trento, znana tudi kot Trentino), je avtonomna pokrajina Italije na severuvzhodu države.
Poglej Adiža in Trento (pokrajina)
Verona
Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.
Poglej Adiža in Verona
Verona (pokrajina)
Pokrajina Verona (v italijanskem izvirniku Provincia di Verona) je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Benečija.
Poglej Adiža in Verona (pokrajina)
Viljem Polak
Viljem Polak, slovenski poslovnež in mecen,* 7. april 1843, Tržič, Avstrijsko cesarstvo, † 29. marec 1908, Ljubljana, Avstro-Ogrska.
Poglej Adiža in Viljem Polak
Vinšgau
Občine v upravni skupnosti Vinšgau Vinšgau (italijansko Val Venosta, nemško Vinschgau, retoromansko Venuosta) je najvišji del doline Adiže (Etsch, Adige) ter upravna skupnost na zahodnem Južnem Tirolskem.
Poglej Adiža in Vinšgau
Vojvodina Varšava
Vojvodina Varšava (1807-1815) Vojvodino Varšavo je ustanovil Napoleon iz poljskih ozemelj, ki si jih ob drugi in tretji delitvi Poljske prisvojili Prusi; Prusi so se morali s tilsitskim mirovnim sporazumom (1807) ozemljem odpovedati, Napoleon pa jih je vrnil Poljakom, ki so se v vojni bojevali na njegovi strani.
Poglej Adiža in Vojvodina Varšava
Vzhodne Alpe
Vzhodne Alpe je ime za vzhodno polovico Alp, navadno opredeljeno kot območje, vzhodno od črte Bodenskega jezera in alpske doline Rena vse do prelaza Splügen v alpskem razvodju in vzdolž po reki Liro do Komskega jezera na jugu.
Poglej Adiža in Vzhodne Alpe
Zgodovina železnice v Sloveniji
Slovensko železniško omrežje danes Zgodovina železnice v Sloveniji se začenja 2. junija 1846, ko je bila uradno odprta železniška proga Gradec—Celje in je prvič zapeljal vlak po slovenskih tleh.
Poglej Adiža in Zgodovina železnice v Sloveniji
1 E5 m
Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 105 metrov (100 km) do 106 m (1000 km).
Poglej Adiža in 1 E5 m
1356
1356 (MCCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Adiža in 1356