Kazalo
53 odnosi: Albedo, Astrofizika, Bela luknja, Betelgeza, C/1854 R1, Dvojna zvezda, Ejnar Hertzsprung, Eridan, Ernst Julius Öpik, Eta Gredlja, Fayev komet, GJ 1245, Harlow Shapley, Henrietta Swan Leavitt, Henry Norris Russell, Hertzsprung-Russllov diagram, Izsev, Kanop (zvezda), Kefeidna spremenljivka, Komet Humason, Komet iz leta 1729, Lira (ozvezdje), Magnituda, Magnituda (astronomija), Makemake, Nadorjakinja, Navidezni sij, Oven (ozvezdje), Poletni trikotnik, R136a1, Robert Grant Aitken, Seznam astronomskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam najbližjih zvezd, Seznam neperiodičnih kometov, Seznam zvezd, Seznam zvezd v Andromedi, Seznam zvezd v Orionu, Seznam zvezd v Velikem medvedu, Sončev dvojček, Sonce, Spektralna razvrstitev zvezd, Spremenljivka (zvezda), Svetilnost, Veliki komet iz leta 1744, Wolf-Rayetova zvezda, Zvezda orjakinja, (527604) 2007 VL305, (60621) 2000 FE8, 118401 LINEAR, ... Razširi indeks (3 več) »
Albedo
sončne svetlobe relativno glede na različne pogoje površin Albedo ali koeficient odbojnosti (tudi odbojnost) je mera za svetlobno odbojnost površine telesa.
Poglej Absolutni izsev in Albedo
Astrofizika
Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.
Poglej Absolutni izsev in Astrofizika
Bela luknja
Béla lúknja je v astrofiziki domnevno zelo masivno nebesno telo, katerega obstoj je zelo vprašljiv.
Poglej Absolutni izsev in Bela luknja
Betelgeza
Veliki Atakamski milimetrski/submilimetrski niz (ALMA). To je prvikrat, da je ALMA opazovala površje zvezde in objavila najboljšo sliko Betelgeze do zdaj. Betelgeza je deveta najsvetlejša zvezda nočnega neba in druga najsvetlejša zvezda ozvezdja Orion (za Riglom).
Poglej Absolutni izsev in Betelgeza
C/1854 R1
Komet Klinkerfues ali C/1854 R1 je neperiodični komet, ki ga je 11. septembra 1854 odkril nemški astronom Ernst Friedrich Wilhelm Klinkerfues (1827 – 1884)..
Poglej Absolutni izsev in C/1854 R1
Dvojna zvezda
HST dvojnega sistema Sirija, kjer se komponenta B (spodaj levo) lepo razloči Albireo (β Laboda) se v močnejšem daljnogledu razodene kot lepo kontrastno dvozvezdje. Ni znano ali zvezdi tvorita pravo dvozvezdje. Če krožita okoli skupnega središča, je njuna orbitalna perioda vsaj 100.000 let Dvojna zvezda (dvozvezdje ali dvojnica) je sistem dveh zvezd, ki zaradi gravitacije krožita druga okrog druge.
Poglej Absolutni izsev in Dvojna zvezda
Ejnar Hertzsprung
Ejnar Hertzsprung, danski astronom in kemik, * 8. oktober 1873, København, Danska, † 21. oktober 1967, Roskilde, Danska.
Poglej Absolutni izsev in Ejnar Hertzsprung
Eridan
Eridan je zelo dolgo ozvezdje južne nebesne poloble.
Poglej Absolutni izsev in Eridan
Ernst Julius Öpik
Ernst Julius Öpik, estonski astronom, * 22. oktober 1893, Kunda, Estonija, † 10. september 1985, Bangor, grofija Count Down, Severna Irska.
Poglej Absolutni izsev in Ernst Julius Öpik
Eta Gredlja
Eta Gredlja (η Car, η Carinae) je dvozvezdje v ozvezdju Gredelj.
Poglej Absolutni izsev in Eta Gredlja
Fayev komet
Fayev komet ali Komet Faye (uradna oznaka je 4P/Faye) je periodični komet, ki obkroži Sonce vsakih 7,5 let.
Poglej Absolutni izsev in Fayev komet
GJ 1245
V1581 Laboda (V1581 Cygni, V1581 Cyg; G 208-44/208-45, GJ 1245) je trojni zvezdni sistem od Sonca oddaljen 14 svetlobnih let v ozvezdju Laboda.
Poglej Absolutni izsev in GJ 1245
Harlow Shapley
Harlow Shapley, ameriški astronom, * 2. november 1885, Nashville, Misuri, ZDA, † 20. oktober 1975, Boulder, Kolorado, ZDA.
Poglej Absolutni izsev in Harlow Shapley
Henrietta Swan Leavitt
Henrietta Swan Leavitt, ameriška astronomka, * 4. julij 1868, Lancaster, Massachusetts, ZDA, † 12. december 1921, Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Poglej Absolutni izsev in Henrietta Swan Leavitt
Henry Norris Russell
Henry Norris Russell, ameriški astronom in astrofizik, * 25. oktober 1877, Oyster Bay, Long Island, New York, ZDA, † 18. februar 1957, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Absolutni izsev in Henry Norris Russell
Hertzsprung-Russllov diagram
Hertzsprung-Russllov diagram Hertzsprung–Russllov diagrám (po navadi tudi kar H-R diagram (kratica HRD)) je v zvezdni astronomiji graf, ki prikazuje zvezde razporejene po njihovi navidezni barvi (spektralnem razredu in temperaturi) na eni strani in njihovo svetlostjo (absolutnim izsevom in od tod izpeljanim izsevom v primerjavi z izsevom Sonca).
Poglej Absolutni izsev in Hertzsprung-Russllov diagram
Izsev
nadorjakinj v območju velikem le nekaj parsekov. Izsév (tudi síj in redkeje luminóznost, ter nepravilno svetlost ali svetilnost) (oznaka L) je v astronomiji količina energije, ki jo astronomsko telo izseva na enoto časa, oziroma oddana moč sevanja v obliki fotonov.
Poglej Absolutni izsev in Izsev
Kanop (zvezda)
Tokia, Japonska. Širina je 35°38′N. Kanop je najsvetlejša zvezda v južnem ozvezdju Gredlja.
Poglej Absolutni izsev in Kanop (zvezda)
Kefeidna spremenljivka
Kefeídne spremenljívke ali kefeíde spadajo med spremenljivke in so rumene nadorjakinje v pozni stopnji razvoja.
Poglej Absolutni izsev in Kefeidna spremenljivka
Komet Humason
Komet Humason, Humasonov komet ali C/1961 R1 je komet, ki ga je odkril 1. septembra 1961 ameriški astronom Milton Lasell Humason (1891 – 1972).
Poglej Absolutni izsev in Komet Humason
Komet iz leta 1729
Komet iz leta 1729 (uradna oznaka je C/1729 P1, znan je tudi kot Komet Sarabat) je neperiodični komet, ki ga je odkril Nicolas Sarrabat (1698–1739) v letu 1729.
Poglej Absolutni izsev in Komet iz leta 1729
Lira (ozvezdje)
Lira je majhno ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Absolutni izsev in Lira (ozvezdje)
Magnituda
Magnitúda (latinsko magnitudo - veličina).
Poglej Absolutni izsev in Magnituda
Magnituda (astronomija)
Magnituda je v astronomiji brezrazsežna količina svetlosti telesa na določenem pasu valovnih dolžin, običajno v vidnem ali infrardečem spektru, včasih pa preko vseh valovnih dolžin.
Poglej Absolutni izsev in Magnituda (astronomija)
Makemake
Makemake ali (136472) Makemake (simbol) je pritlikavi planet v Kuiperjevem pasu.
Poglej Absolutni izsev in Makemake
Nadorjakinja
Supernova 1987A Nadorjákinja je zvezda zelo velikega tipa, ki ima maso od približno ~10 do 50 Sončevih mas v Hertzsprung-Russllovem diagramu.
Poglej Absolutni izsev in Nadorjakinja
Navidezni sij
Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.
Poglej Absolutni izsev in Navidezni sij
Oven (ozvezdje)
Oven je ozvezdje živalskega kroga.
Poglej Absolutni izsev in Oven (ozvezdje)
Poletni trikotnik
Poletni trikotnik Vega, slika SST Atair Polétni trikótnik je astronomski asterizem, ki vključuje namišljeni trikotnik, narisan na severno nebesno poloblo skozi svetle zvezde Altair (α Orla), Deneb (α Laboda) in Vego (α Lire).
Poglej Absolutni izsev in Poletni trikotnik
R136a1
R136a1 je najmasivnejša zvezda, ki so jo odkrili do sedaj, z 265 Sončevimi masami, ter tudi zvezda z največjim absolutnim izsevom, enakim 10.000.000 Sončevega.
Poglej Absolutni izsev in R136a1
Robert Grant Aitken
Robert Grant Aitken, ameriški astronom, * 31. december 1864, Jackson, Kalifornija, ZDA, † 29. oktober 1951, Berkeley, Kalifornija.
Poglej Absolutni izsev in Robert Grant Aitken
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Absolutni izsev in Seznam astronomskih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Absolutni izsev in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam najbližjih zvezd
Sonca Seznam najbližjih zvezd glede na Sonce, oziroma Zemljo.
Poglej Absolutni izsev in Seznam najbližjih zvezd
Seznam neperiodičnih kometov
Med neperiodične komete se šteje tiste komete, ki imajo obhodno dobo 200 let in več.
Poglej Absolutni izsev in Seznam neperiodičnih kometov
Seznam zvezd
Seznam zvezd.
Poglej Absolutni izsev in Seznam zvezd
Seznam zvezd v Andromedi
To je seznam pomembnejših zvezd v ozvezdju Andromeda.
Poglej Absolutni izsev in Seznam zvezd v Andromedi
Seznam zvezd v Orionu
To je seznam svetlejših zvezd v ozvezdju Orion, urejenih po padajoči svetlosti.
Poglej Absolutni izsev in Seznam zvezd v Orionu
Seznam zvezd v Velikem medvedu
To je seznam vseh zaznamovanih zvezd v ozvezdju Velikega medveda razvrščenih po svetlosti.
Poglej Absolutni izsev in Seznam zvezd v Velikem medvedu
Sončev dvojček
Sónčev dvójček je zvezda, ki se v večini bistvenih značilnosti (spektralni razred, temperatura površja, vrtilna hitrost, masa, spremenljivost in kovinskost) ujema s Soncem in njegovimi vrednostmi.
Poglej Absolutni izsev in Sončev dvojček
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Absolutni izsev in Sonce
Spektralna razvrstitev zvezd
Spektrálna razvrstítev zvézd je v astronomiji razvrstitev zvezd po njihovem spektru (po črtah elementov, ki jih absorbirajo, njihovi fotosferski temperaturi (oziroma efektivni temperaturi) in še po drugih lastnostih).
Poglej Absolutni izsev in Spektralna razvrstitev zvezd
Spremenljivka (zvezda)
Rdeča spremenljivka V838 Monocerotis Spremenljívke ali spremenljíve zvézde so zvezde, katerih absolutni izsev se spreminja.
Poglej Absolutni izsev in Spremenljivka (zvezda)
Svetilnost
Svetílnost (oznaka I) je fizikalna količina, definirana kot razmerje med svetlobnim tokom P, ki ga seva svetilo v dan prostorski kot Ω okrog izbrane smeri, ter tem prostorskim kotom: Svetilnost svetila, ki seva enakomerno v polni prostorski kot, je enaka kar svetlobnemu toku, deljenim s 4 π.
Poglej Absolutni izsev in Svetilnost
Veliki komet iz leta 1744
Véliki komet iz leta 1744 (uradna oznaka C/1743 X1, znan je tudi kot Komet de Chéseaux ali Komet Klinkenberg-Chéseaux ali Komet Klinkenberg) je komet, ki sta ga neodvisno odkrila Jan de Munck proti koncu novembra 1743 in v decembru istega leta še Dirk Klinkenberg, štirinajst dni pozneje pa še Jean-Philippe Loys de Chéseaux.
Poglej Absolutni izsev in Veliki komet iz leta 1744
Wolf-Rayetova zvezda
planetarne meglice M1-67 okrog Wolf-Rayetove zvezde WR 124 Spekter helija Wolf-Rayetove zvezde (velikokrat poimenovane zvezde WR) so razvite, masivne zvezde (od 10 do 50 Sončevih mas), ki zaradi zelo močnega zvezdnega vetra (s hitrostmi od 800 do 3000 km/s) zelo hitro izgubljajo svojo maso.
Poglej Absolutni izsev in Wolf-Rayetova zvezda
Zvezda orjakinja
Zvézda orjákinja je zvezda, ki je po velikosti v primerjavi s Sončevim premerom veliko večja, vendar tudi veliko redkejša (tisočkrat manj gostejša kot Zemljino ozračje ob morski gladini).
Poglej Absolutni izsev in Zvezda orjakinja
(527604) 2007 VL305
2007 VL305 ali 2007 VL 305 je Neptunov trojanec v Lagrangeevi točki L4 (to pomeni, da je za okoli 60° pred Neptunom).
Poglej Absolutni izsev in (527604) 2007 VL305
(60621) 2000 FE8
2006 RJ103 ali 2006 RJ 103 je Neptunov trojanec v Lagrangeevi točki L4 (to pomeni, da je za okoli 60° pred Neptunom).
Poglej Absolutni izsev in (60621) 2000 FE8
118401 LINEAR
118401 LINEAR (mednarodno ime je 118401 LINEAR, kot komet pa ga označujejo z oznako 176P|LINEAR, znan je tudi kot komet LINEAR 52) je asteroid, ki pripada družini Temida in je komet asteroidnega pasu.
Poglej Absolutni izsev in 118401 LINEAR
2001 QR322
2001 QR322 ali 2001 QR 322 je Neptunov trojanec v Lagrangeevi točki L4 (to pomeni, da je za okoli 60° pred Neptunom).
Poglej Absolutni izsev in 2001 QR322
2005 TN53
2005 TN53 ali 2005 TN 53 je Neptunov trojanec v Lagrangeevi točki L4 (to pomeni, da je za okoli 60° pred Neptunom).
Poglej Absolutni izsev in 2005 TN53
2022 WJ1
, prej označen kot C8FF042, je bil majhen in neškodljiv metrski blizuzemeljski asteroid ali meteoroid, ki je 19.
Poglej Absolutni izsev in 2022 WJ1
Prav tako znan kot Absolutna magnituda, Absolutni sij.