Kazalo
55 odnosi: Antidiagonalna matrika, Število, Števka, Bernoullijevo število, Cauchyjev produkt, Coulombov zakon, D'Alembertov kriterij, Desetiški ulomek, Enočlena operacija, Enotski vektor, Eulerjeva enakost štirih kvadratov, Faradayeva konstanta, Gama (mrk), Geometrična vrsta, Geometrijsko zaporedje, Hiperbolično število, Hipergeometrična funkcija, HP-65, Idempotentnost, Infinitezimala, Invarianta (matematika), Kardinalnost, Kokvaternion, Kompleksna ravnina, Kompleksno število, Kondenzator, Konvergenčni polmer, Lagrangeeva enakost, Liouvillova funkcija, Mandelbrotova množica, Matematična operacija, Matematična singularnost, Mešani produkt, Mertensova funkcija, Nasprotna vrednost, Newtonova metoda, Osnovni naboj, Plastično število, Poissonovo število, Polarni koordinatni sistem, Polprevodnik, Riemann-Sieglova funkcija theta, Seznam Liejevih grup, Seznam matematičnih funkcij, Seznam matematičnih vsebin, Simetrijska grupa, Sofja Vasiljevna Kovalevska, Starostna piramida, Stieltjesove konstante, Teorija diofantskih približkov, ... Razširi indeks (5 več) »
Antidiagonalna matrika
Antidiagonalna matrika je matrika, ki ima vse elemente enake nič, razen tistih, ki ležijo na stranski diagonali (poteka od zgornjega desnega kota do spodnjega levega).
Poglej Absolutna vrednost in Antidiagonalna matrika
Število
kompleksnih števil Števílo je poleg množice in funkcije eden najpomembnejših matematičnih pojmov, s katerim se opisuje množino.
Poglej Absolutna vrednost in Število
Števka
hindujsko-arabskega številskega sestava, razporejenih po vrednosti Štévka ali (števílčna) cífra je v matematiki in računalništvu znamenje za števila 0, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 in 9.
Poglej Absolutna vrednost in Števka
Bernoullijevo število
Bernoullijeva števíla so v matematiki zaporedje racionalnih števil.
Poglej Absolutna vrednost in Bernoullijevo število
Cauchyjev produkt
Cauchyjev prodúkt dveh zaporedij \textstyle (a_)_\,, \textstyle (b_)_\, je v matematiki nezvezna konvolucija zaporedij s katero nastane novo zaporedje \textstyle (c_)_\,, katerega splošna oblika je dana kot: Je zaporedje, katerega povezana formalna potenčna vrsta \textstyle \sum_^ c_ X^\, je produkt dveh vrst, ki sta podobno povezani z (a_)_\, in (b_)_\,.
Poglej Absolutna vrednost in Cauchyjev produkt
Coulombov zakon
Coulombov zákon je v fiziki zakon, ki podaja, kako sila med dvema točkastima električnima nabojema pojema z razdaljo.
Poglej Absolutna vrednost in Coulombov zakon
D'Alembertov kriterij
D'Alembertov kritêrij (ali (d'Alembertov) kvócientni kritêrij) je v matematiki kriterij za konvergenco neskončne vrste: katere členi so realna ali kompleksna števila.
Poglej Absolutna vrednost in D'Alembertov kriterij
Desetiški ulomek
Desetíški ulómek je ulomek, katerega imenovalec je potenca števila 10.
Poglej Absolutna vrednost in Desetiški ulomek
Enočlena operacija
Ênočlena operácija (tudi únarna operacija) je v matematiki enomestna operacija ali preslikava, ki enemu podatku priredi točno določen rezultat.
Poglej Absolutna vrednost in Enočlena operacija
Enotski vektor
Enôtski véktor (tudi enôtni véktor.. ali véktorska enôta) v normiranem vektorskem prostoru je v matematiki vektor (po navadi evklidski vektor) z dolžino (modulom) 1 (enoto dolžine): Enotski vektor se velikokrat označuje z malo črko s strešico, na primer kot \mathbf\hat, in se izgovori »e strešica«.
Poglej Absolutna vrednost in Enotski vektor
Eulerjeva enakost štirih kvadratov
Eulerjeva enákost štírih kvadrátov v matematiki trdi, da je produkt dveh števil, od katerih je vsako vsota štirih popolnih kvadratov, tudi sam vsota štirih kvadratov.
Poglej Absolutna vrednost in Eulerjeva enakost štirih kvadratov
Faradayeva konstanta
Faradayeva konstánta je v fiziki in kemiji konstanta, ki podaja jakost električnega naboja enega mola elektronov.
Poglej Absolutna vrednost in Faradayeva konstanta
Gama (mrk)
Gama popolnega sončevega mrka. Ilustracija prikazuje gamo sončevega mrka: Rdeča črta kaže najkrajšo razdaljo od središča Zemlje, v tem primeru okoli 75 % Zemljinega polmera. Ker senca prečka severno od središča Zemlje, je gama v tem primeru +0,75. Gama mrka (označena z γ) opiše, kako centralno seka senca Lune ali Zemlje drugo telo.
Poglej Absolutna vrednost in Gama (mrk)
Geometrična vrsta
tretjini ploščine velikega kvadrata Geométrična vŕsta (tudi geometríjska vŕsta) je v matematiki vrsta, kjer je količnik med sosednjima členoma konstanten.
Poglej Absolutna vrednost in Geometrična vrsta
Geometrijsko zaporedje
2, kar nakazuje ploščina pravokotnika Geometríjsko zaporédje (tudi geométrično zaporédje) je v matematiki zaporedje števil, v katerem je neničelno število - količnik dveh zaporednih členov vedno enak - konstanten.
Poglej Absolutna vrednost in Geometrijsko zaporedje
Hiperbolično število
Del ravnine hiperboličnih števil s prikazanimi podmnožicami, ki imajo absolutno vrednost 0 (rdeče), 1 (modro) in -1 (zeleno). Hiperbolično število (tudi kompleksno število hiperboličnega tipa ali razcepljeno kompleksno število) je v abstraktni algebri dvorazsežna komutativna algebra nad realnimi števili, ki se razlikujejo od kompleksnih števil.
Poglej Absolutna vrednost in Hiperbolično število
Hipergeometrična funkcija
(Gaussova ali navádna) hipergeométrična fúnkcija.
Poglej Absolutna vrednost in Hipergeometrična funkcija
HP-65
Žepni kalkulator HP-65 HP-65 s priborom HP-65 (s kodnim imenom in vzdevkom »Superstar« (Superzvezda)) je bil prvi programabilni žepni kalkulator (žepni računalnik) z možnostjo branja magnetnih kartic.
Poglej Absolutna vrednost in HP-65
Idempotentnost
Idempoténtnost (iz latinskih besed idem, kar pomeni enak, in potens, kar pomeni sposoben) je značilnost nekaterih matematičnih objektov, ki se kaže v tem, da ga večkratno delovanje neke operacije ne spremeni.
Poglej Absolutna vrednost in Idempotentnost
Infinitezimala
Infinitezimála ali infinitezimálno majhna količina je v matematiki oznaka za količino, ki je po absolutni vrednosti zelo majhna, vendar ni enaka 0.
Poglej Absolutna vrednost in Infinitezimala
Invarianta (matematika)
Invarianta je v matematiki značilnost nekaterih matematičnih objektov, ki ostane nespremenjena, kadar se izvede določene transformacije na tem objektu.
Poglej Absolutna vrednost in Invarianta (matematika)
Kardinalnost
Kardinalnost (tudi moč množice ali števnost množice) množice je merilo za merjenje števila elementov v množici oziroma za velikost množice.
Poglej Absolutna vrednost in Kardinalnost
Kokvaternion
Kokvaternion (tudi Gödelov kvaternion) je element štirirazsežne asociativne algebre, ki jo je uvedel angleški odvetnik in matematik James Cockle (1819 – 1895).
Poglej Absolutna vrednost in Kokvaternion
Kompleksna ravnina
''argument'' z\,. Kompleksna ravnina ali z-ravnina je v matematiki dvorazsežna geometrijska predstavitev kompleksnih števil, ki jo podajata realna os in njej ortogonalna imaginarna os.
Poglej Absolutna vrednost in Kompleksna ravnina
Kompleksno število
1.
Poglej Absolutna vrednost in Kompleksno število
Kondenzator
Kondenzatorji različnih vrst Kondenzator je elektrotehniški element, ki lahko shranjuje energijo v obliki električnega polja.
Poglej Absolutna vrednost in Kondenzator
Konvergenčni polmer
Konvergénčni polmér (tudi ~ pólmer) potenčne vrste je v matematiki nenegativna količina, realno število ali \scriptstyle \infty, ki predstavlja območje (znotraj polmera) v katerem bo funkcija konvergirala.
Poglej Absolutna vrednost in Konvergenčni polmer
Lagrangeeva enakost
Lagrangeeva enákost ali Lagrangeeva identitéta je v algebri enakost: ki velja za dve poljubni množici in realnih ali kompleksnih števil (oziroma splošneje, elementov komutativnega kolobarja).
Poglej Absolutna vrednost in Lagrangeeva enakost
Liouvillova funkcija
Liouvillova funkcija (običajna označba \lambda (n)\) je v teoriji števil pomembna aritmetična funkcija.
Poglej Absolutna vrednost in Liouvillova funkcija
Mandelbrotova množica
Začetna slika povečav Mandelbrotove množice z zveznim pobarvanim okoljem Madelbrotova mnóžica je v matematiki množica točk v kompleksni ravnini, katere meja tvori fraktal.
Poglej Absolutna vrednost in Mandelbrotova množica
Matematična operacija
Matemátična operácija (tudi račúnska operácija ali operátor) je matematična preslikava, ki urejeni ''n''-terici podatkov (a, b,...,d) iz kartezičnega produkta A × B ×...× D priredi rezultat operacije, element z iz množice Z.
Poglej Absolutna vrednost in Matematična operacija
Matematična singularnost
Síngularnost (tudi singulárnost) je v matematiki v splošnem točka, kjer dan matematični objekt ni določen, oziroma je brez »lepih« lastnosti, kot je odvedljivost.
Poglej Absolutna vrednost in Matematična singularnost
Mešani produkt
Paralelepiped, ki ga določajo trije vektorji Méšani prodúkt (tudi psévdoskalárni prodúkt) je v linearni algebri računska operacija, ki trem trirazsežnim vektorjem priredi število po pravilu: Kot vidimo, je mešani produkt sestavljen iz skalarnega in vektorskega produkta - zato tudi ime mešani produkt.
Poglej Absolutna vrednost in Mešani produkt
Mertensova funkcija
Graf Mertensove funkcije M(n)\,; \, n.
Poglej Absolutna vrednost in Mertensova funkcija
Nasprotna vrednost
V matematiki je nasprotna vrednost števila a število, ki skupaj s številom a daje seštevek, ki je enak 0.
Poglej Absolutna vrednost in Nasprotna vrednost
Newtonova metoda
Newtonova metóda ali tangéntna metóda je v matematiki in še posebej numerični analizi numerična metoda za iskanje ničel funkcije.
Poglej Absolutna vrednost in Newtonova metoda
Osnovni naboj
Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi.
Poglej Absolutna vrednost in Osnovni naboj
Plastično število
Plástično števílo (označba \rho\, ali \psi\,, tudi plástična konstánta ali minimálno Pisotovo števílo) je v matematiki konstanta, ki je edina realna rešitev kubične enačbe: Točni algebrski izraz konstante je: Njena vrednost na 65 desetiških mest je: Do sedaj so izračunali vsaj deset milijard desetiških števk (10).
Poglej Absolutna vrednost in Plastično število
Poissonovo število
Poissonovo števílo (tudi Poissonovo razmérje, oznaka μ ali ν) je določeno kot absolutna vrednost razmerja med relativnim skrčkom v prečni smeri (kontrakcija) in relativnim raztezkom v vzdolžni smeri (dilatacija) pri nateznih obremenitvah snovi, oziroma med relativnim raztezkom v prečni smeri in relativnim skrčkom v vzdolžni smeri pri tlačnih obremenitvah snovi: Geometrijsko podlago določanja Poissonovega števila kaže Slika 1: K določanju Poissonovega številsSlika 1: K določanju Poissonovega števila Poissonovo število je brez merske enote (brezrazsežno) in je za različne snovi (plastične) različno, z vrednostmi znotraj intervala Pri kovinah je μ od 1/4 do 1/3, pri jeklu μ.
Poglej Absolutna vrednost in Poissonovo število
Polarni koordinatni sistem
Polarni koordinatni sistem Dve točki podani s polarnimi koordinatami Pretvorba koordinat Polárni koordinátni sistém je ravninski koordinatni sistem, ki se ga uporablja v matematiki, fiziki, astronomiji in nekatrih drugih vedah.
Poglej Absolutna vrednost in Polarni koordinatni sistem
Polprevodnik
Polprevodnik je monokristalna snov, ki ima brez dovedene energije lastnosti električnega izolatorja, pri dovolj veliki dovedeni energiji pa ima lastnosti slabega električnega prevodnika.
Poglej Absolutna vrednost in Polprevodnik
Riemann-Sieglova funkcija theta
Riemann-Sieglova funkcija theta (običajna označba \theta (t)\, ali tudi \vartheta (t)\) je v matematiki funkcija definirana s funkcijo Γ kot: Tu je argument izbran tako, da je funkcija zvezna in, da velja \theta(0).
Poglej Absolutna vrednost in Riemann-Sieglova funkcija theta
Seznam Liejevih grup
Seznam Liejevih grup vsebuje nekatere Liejeve grupe in z njimi povezane Liejeve algebre.
Poglej Absolutna vrednost in Seznam Liejevih grup
Seznam matematičnih funkcij
Nekatere funkcije v matematiki realne ali kompleksne spremenljivke so dovolj pomembne, da si zaslužijo posebno ime.
Poglej Absolutna vrednost in Seznam matematičnih funkcij
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Absolutna vrednost in Seznam matematičnih vsebin
Simetrijska grupa
cikličnim grafom, kjer z vrtenjem za 180° (modre puščice) in za 120° glede na oglišča (rdečkaste puščice), dobimo vse možne lege tetraedra. Samo z vrtenjem dobimo 12 različnih stanj (leg), ki tvorijo '''vrtilno (simetrija) grupo''' telesa.Na manjših slikah (povečaj) so s puščicami prikazani načini vrtenja za prehod iz enega stanja v drugo.
Poglej Absolutna vrednost in Simetrijska grupa
Sofja Vasiljevna Kovalevska
Sofja Vasiljevna Kovalevska, rojena Korvin-Krukovska (Корвин-Круковская), ruska matematičarka, pisateljica in borka za ženske pravice, * 15. januar (3. januar, ruski koledar) 1850, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 10. februar 1891, Stockholm, Švedska.
Poglej Absolutna vrednost in Sofja Vasiljevna Kovalevska
Starostna piramida
Starostna piramida je statistični graf, ki razvršča prebivalstvo v starostne skupine glede na spol.
Poglej Absolutna vrednost in Starostna piramida
Stieltjesove konstante
Euler-Mascheronijevi konstanti, ki je ničta Stieltjesova konstanta. Stieltjesove konstante (ali posplošene Eulerjeve konstante) so v matematiki števila \gamma_\,, ki se pojavljajo v Laurentovi vrsti za Riemannovo funkcijo ζ: Ničta Stieltjesova konstanta \gamma_ \equiv \gamma.
Poglej Absolutna vrednost in Stieltjesove konstante
Teorija diofantskih približkov
Teoríja diofántskih priblížkov je področje teorije števil, ki se ukvarja s približki realnih števil z racionalnimi.
Poglej Absolutna vrednost in Teorija diofantskih približkov
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Absolutna vrednost in Vektor (matematika)
Zgodovina števila π
1 Članek obravnava zgodovino računanja številskih vrednosti in približkov ter ugotavljanja značilnosti matematične konstante ''π''.
Poglej Absolutna vrednost in Zgodovina števila π
Zloraba substanc
alt.
Poglej Absolutna vrednost in Zloraba substanc
1 − 2 + 3 − 4 + ···
delne vsote vrste 1 − 2 + 3 − 4 + ··· 1 − 2 + 3 − 4 + ··· je neskončna vrsta, katere členi so zaporedna cela števila z alternirajočimi predznaki.
Poglej Absolutna vrednost in 1 − 2 + 3 − 4 + ···
31 (število)
31 (enaintrideset) je naravno število, za katero velja 31.
Poglej Absolutna vrednost in 31 (število)