41 odnosi: Absolutna temperatura, Atomska ura, Bolometer, Bose-Einsteinov kondenzat, Celzijeva temperaturna lestvica, Curiejeva temperatura, David Morris Lee, Douglas Dean Osheroff, Fizika nizkih temperatur, Holon, Kapljevinski helij, Kelvin, Kemijski element, Koherentno valovanje, Konstanta fine strukture, Lasersko hlajenje, Ločitev spina in naboja, Magnon, Mednarodni atomski čas, Ničla, Osnovna enota SI, Paretova porazdelitev, Planckova temperatura, Plinski termometer, Počasniki, Prestopna sekunda, Pretvorba enot za temperaturo, Prevodni pas, Ramanovo sipanje, Rankinova temperaturna lestvica, Sekunda, Seznam fizikalnih vsebin, Specifična toplota, Spinon, Temperatura, Termodinamika, Točka, Toplotno sevanje, Tretji zakon termodinamike, Uvod v kvantno mehaniko, Valenčni pas.
Absolutna temperatura
Absolútna temperatúra (tudi termodinámična temperatúra) je temperatura, merjena v absolutni temperaturni lestvici.
Novo!!: Absolutna ničla in Absolutna temperatura · Poglej več »
Atomska ura
Atomska ura (desno) Atomska ura je vrsta ure, ki za merjenje časa uporablja frekvenco značilnega resonančnega prehoda elektronov določene vrste atomov.
Novo!!: Absolutna ničla in Atomska ura · Poglej več »
Bolometer
Caltech. Bolométer (grško bolé, bolaí - (sončni) žarek + mètron - mera) je fizikalna merilna priprava za merjenje moči vpadnega elektromagnetnega valovanja (svetlobnega toka, izseva).
Novo!!: Absolutna ničla in Bolometer · Poglej več »
Bose-Einsteinov kondenzat
Podatki o porazdelitvi hitrosti. Manj goste zgoščine atomov (rdeče), zelo goste zgoščine (modro in belo) Bose-Einsteinov kondenzat je stanje snovi, ki ga zavzamejo bozoni, ohlajeni na temperaturo blizu absolutne ničle.
Novo!!: Absolutna ničla in Bose-Einsteinov kondenzat · Poglej več »
Celzijeva temperaturna lestvica
Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.
Novo!!: Absolutna ničla in Celzijeva temperaturna lestvica · Poglej več »
Curiejeva temperatura
magnetnega polja. paramagnetiku vse dokler ni zunanjega magnetnega polja. Curiejeva temperatura (TC) ali Curiejeva točka je fizikalni pojem, ki se nanaša na značilnost feromagnetne ali piezoelektrične snovi.
Novo!!: Absolutna ničla in Curiejeva temperatura · Poglej več »
David Morris Lee
David Morris Lee, ameriški fizik, * 20. januar 1931, Rye, New York, ZDA.
Novo!!: Absolutna ničla in David Morris Lee · Poglej več »
Douglas Dean Osheroff
Hasselblad H4D-40 fotografira med izletom v Big Sur skupaj s svojimi študenti, 2011 Douglas Dean Osheroff, ameriški fizik, * 1. avgust 1945, Aberdeen, Washington, ZDA.
Novo!!: Absolutna ničla in Douglas Dean Osheroff · Poglej več »
Fizika nizkih temperatur
Fizika nizkih temperatur je del fizike, ki se ukvarja z raziskovanjem fizikalnih značilnosti sistemov pod nizkimi temperaturami.
Novo!!: Absolutna ničla in Fizika nizkih temperatur · Poglej več »
Holon
Holon je eden izmed kvazidelcev, ki nastanejo pri postopku ločitve spina in naboja pri elektronih, kadar se ti utesnjeni v majhnem prostoru pri absolutni ničli.
Novo!!: Absolutna ničla in Holon · Poglej več »
Kapljevinski helij
Kapljevínski hélij (tudi in pogovorno tekóči hélij ali redkeje tekočínski hélij) je kapljevinska faza helija pri zelo nizkih temperaturah.
Novo!!: Absolutna ničla in Kapljevinski helij · Poglej več »
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Novo!!: Absolutna ničla in Kelvin · Poglej več »
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Novo!!: Absolutna ničla in Kemijski element · Poglej več »
Koherentno valovanje
Koherénca je značilnost valovanj z enako frekvenco in enako polarizacijo, ko je fazna razlika med izbranima valovanjema konstantna.
Novo!!: Absolutna ničla in Koherentno valovanje · Poglej več »
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Novo!!: Absolutna ničla in Konstanta fine strukture · Poglej več »
Lasersko hlajenje
Lasersko hlajenje je skupno ime za več različnih tehnik, pri katerih z enim ali več laserskimi žarki hladimo atomske in molekularne pare do temperatur blizu absolutne ničle.
Novo!!: Absolutna ničla in Lasersko hlajenje · Poglej več »
Ločitev spina in naboja
Ločitev spina in naboja je v fiziki pojav, ki se kaže v obliki nenavadnega obnašanja elektronov, ki se nahajajo v tankih prevodnikih (nanocevka).
Novo!!: Absolutna ničla in Ločitev spina in naboja · Poglej več »
Magnon
Prikaz feromagmetnega magnona. Magnon je kvazidelec, ki nastane kot posledica skupinskih vzbujenih stanj elektronskega spina v kristalni mreži.
Novo!!: Absolutna ničla in Magnon · Poglej več »
Mednarodni atomski čas
Mednarodni atomski čas (oznaka TAI iz francoskega imena Temps Atomique International) je zelo natančen časovni standard, ki meri lastni čas na geoidu Zemlje.
Novo!!: Absolutna ničla in Mednarodni atomski čas · Poglej več »
Ničla
Beseda ničla ima več pomenov.
Novo!!: Absolutna ničla in Ničla · Poglej več »
Osnovna enota SI
Osnóvne enòte mednarodnega sistema enot (SI - Système International) so.
Novo!!: Absolutna ničla in Osnovna enota SI · Poglej več »
Paretova porazdelitev
Brez opisa.
Novo!!: Absolutna ničla in Paretova porazdelitev · Poglej več »
Planckova temperatura
Planckova temperatura (oznaka T_ \) je naravna enota za temperaturo, ki meri 1,416785 K. Je ena izmed osnovnih enot v Planckovem sistemu enot (ostale so še Planckova dolžina, Planckov naboj, Planckova masa in Planckov čas).
Novo!!: Absolutna ničla in Planckova temperatura · Poglej več »
Plinski termometer
Slika prikazuje volumsko in tlačno izvedbo plinskega termometra Plínski termométer ali plínski toplomér je fizikalna merilna priprava za merjenje temperature, ki deluje na načelu raztezanja idealnega plina.
Novo!!: Absolutna ničla in Plinski termometer · Poglej več »
Počasniki
Počasniki ali tardigradi, znani tudi kot medvedki (znanstveno ime Tardigrada), so deblo mikroskopskih, dvobočno somernih, členjenih živali z osmimi nogami.
Novo!!: Absolutna ničla in Počasniki · Poglej več »
Prestopna sekunda
Prestopna sekunda je sekunda, ki jo dodajamo univerzalnemu koordiniranemu času (UTC), da bi se ta ujemal s časom, ki je osnovan na vrtenju Zemlje okoli vrtilne osi.
Novo!!: Absolutna ničla in Prestopna sekunda · Poglej več »
Pretvorba enot za temperaturo
To je priročnik za formule pretvorb temperature in primerjave med osmimi različnimi temperaturnimi lestvicami, nekatere izmed njih se ne uporabljajo več.
Novo!!: Absolutna ničla in Pretvorba enot za temperaturo · Poglej več »
Prevodni pas
Prevodni pas je energijski pas elektronov, ki bi pri absolutni ničli ležal nad valenčnim pasom.
Novo!!: Absolutna ničla in Prevodni pas · Poglej več »
Ramanovo sipanje
Rámanovo sipanje je neelastično sipanje fotonov na gradnikih snovi.
Novo!!: Absolutna ničla in Ramanovo sipanje · Poglej več »
Rankinova temperaturna lestvica
Rankinova temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1859 predlagal škotski inženir in fizik William John Macquorn Rankine.
Novo!!: Absolutna ničla in Rankinova temperaturna lestvica · Poglej več »
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Novo!!: Absolutna ničla in Sekunda · Poglej več »
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Absolutna ničla in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »
Specifična toplota
vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.
Novo!!: Absolutna ničla in Specifična toplota · Poglej več »
Spinon
Spinon je eden izmed kvazidelcev, ki nastanejo pri postopku ločitve spina in naboja pri elektronih, kadar se nahajajo v majhnem prostoru pri absolutni ničli Drugi delec, ki nastane pri postopku ločitve spina in naboja imenujejo holon.
Novo!!: Absolutna ničla in Spinon · Poglej več »
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Novo!!: Absolutna ničla in Temperatura · Poglej več »
Termodinamika
Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.
Novo!!: Absolutna ničla in Termodinamika · Poglej več »
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Novo!!: Absolutna ničla in Točka · Poglej več »
Toplotno sevanje
vidne svetlobe je od 380 do 750 nm. infrardečo kamero (glej termografija). Toplotno sevanje je elektromagnetno valovanje, ki nastane pri toplotnem gibanju nabitih delcev v snovi.
Novo!!: Absolutna ničla in Toplotno sevanje · Poglej več »
Tretji zakon termodinamike
Tretji zakon termodinamike ali Nernstov zakon pravi, da je pri ničelni absolutni temperaturi, entropija kapljevinskega ali trdnega telesa enaka nič.
Novo!!: Absolutna ničla in Tretji zakon termodinamike · Poglej več »
Uvod v kvantno mehaniko
Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.
Novo!!: Absolutna ničla in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »
Valenčni pas
Valenčni pas je za elektrone najvišja energija, ki bi jo lahko imeli elektroni v snovi pri absolutni ničli.
Novo!!: Absolutna ničla in Valenčni pas · Poglej več »
Preusmerja sem:
-273.