Kazalo
40 odnosi: Absolutna temperatura, Atomska ura, Bolometer, Bose-Einsteinov kondenzat, Celzijeva temperaturna lestvica, Curiejeva temperatura, David Morris Lee, Douglas Dean Osheroff, Fizika nizkih temperatur, Holon, Kapljevinski helij, Kelvin, Kemijski element, Koherentno valovanje, Konstanta fine strukture, Lasersko hlajenje, Ločitev spina in naboja, Magnon, Mednarodni atomski čas, Ničla, Osnovna enota SI, Planckova temperatura, Plinski termometer, Počasniki, Prestopna sekunda, Pretvorba enot za temperaturo, Prevodni pas, Ramanovo sipanje, Rankinova temperaturna lestvica, Sekunda, Seznam fizikalnih vsebin, Specifična toplota, Spinon, Temperatura, Termodinamika, Točka, Toplotno sevanje, Tretji zakon termodinamike, Uvod v kvantno mehaniko, Valenčni pas.
Absolutna temperatura
Absolútna temperatúra (tudi termodinámična temperatúra) je temperatura, merjena v absolutni temperaturni lestvici.
Poglej Absolutna ničla in Absolutna temperatura
Atomska ura
Atomska ura (desno) Atomska ura je vrsta ure, ki za merjenje časa uporablja frekvenco značilnega resonančnega prehoda elektronov določene vrste atomov.
Poglej Absolutna ničla in Atomska ura
Bolometer
Caltech. Bolométer (grško bolé, bolaí - (sončni) žarek + mètron - mera) je fizikalna merilna priprava za merjenje moči vpadnega elektromagnetnega valovanja (svetlobnega toka, izseva).
Poglej Absolutna ničla in Bolometer
Bose-Einsteinov kondenzat
Podatki o porazdelitvi hitrosti. Manj goste zgoščine atomov (rdeče), zelo goste zgoščine (modro in belo) Bose-Einsteinov kondenzat je stanje snovi, ki ga zavzamejo bozoni, ohlajeni na temperaturo blizu absolutne ničle.
Poglej Absolutna ničla in Bose-Einsteinov kondenzat
Celzijeva temperaturna lestvica
Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.
Poglej Absolutna ničla in Celzijeva temperaturna lestvica
Curiejeva temperatura
magnetnega polja. paramagnetiku vse dokler ni zunanjega magnetnega polja. Curiejeva temperatura (TC) ali Curiejeva točka je fizikalni pojem, ki se nanaša na značilnost feromagnetne ali piezoelektrične snovi.
Poglej Absolutna ničla in Curiejeva temperatura
David Morris Lee
David Morris Lee, ameriški fizik, * 20. januar 1931, Rye, New York, ZDA.
Poglej Absolutna ničla in David Morris Lee
Douglas Dean Osheroff
Hasselblad H4D-40 fotografira med izletom v Big Sur skupaj s svojimi študenti, 2011 Douglas Dean Osheroff, ameriški fizik, * 1. avgust 1945, Aberdeen, Washington, ZDA.
Poglej Absolutna ničla in Douglas Dean Osheroff
Fizika nizkih temperatur
Fizika nizkih temperatur je del fizike, ki se ukvarja z raziskovanjem fizikalnih značilnosti sistemov pod nizkimi temperaturami.
Poglej Absolutna ničla in Fizika nizkih temperatur
Holon
Holon je eden izmed kvazidelcev, ki nastanejo pri postopku ločitve spina in naboja pri elektronih, kadar se ti utesnjeni v majhnem prostoru pri absolutni ničli.
Poglej Absolutna ničla in Holon
Kapljevinski helij
Kapljevínski hélij (tudi in pogovorno tekóči hélij ali redkeje tekočínski hélij) je kapljevinska faza helija pri zelo nizkih temperaturah.
Poglej Absolutna ničla in Kapljevinski helij
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej Absolutna ničla in Kelvin
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Absolutna ničla in Kemijski element
Koherentno valovanje
Koherénca je značilnost valovanj z enako frekvenco in enako polarizacijo, ko je fazna razlika med izbranima valovanjema konstantna.
Poglej Absolutna ničla in Koherentno valovanje
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Poglej Absolutna ničla in Konstanta fine strukture
Lasersko hlajenje
Lasersko hlajenje je skupno ime za več različnih tehnik, pri katerih z enim ali več laserskimi žarki hladimo atomske in molekularne pare do temperatur blizu absolutne ničle.
Poglej Absolutna ničla in Lasersko hlajenje
Ločitev spina in naboja
Ločitev spina in naboja je v fiziki pojav, ki se kaže v obliki nenavadnega obnašanja elektronov, ki se nahajajo v tankih prevodnikih (nanocevka).
Poglej Absolutna ničla in Ločitev spina in naboja
Magnon
Prikaz feromagmetnega magnona. Magnon je kvazidelec, ki nastane kot posledica skupinskih vzbujenih stanj elektronskega spina v kristalni mreži.
Poglej Absolutna ničla in Magnon
Mednarodni atomski čas
Mednarodni atomski čas (oznaka TAI iz francoskega imena Temps Atomique International) je zelo natančen časovni standard, ki meri lastni čas na geoidu Zemlje.
Poglej Absolutna ničla in Mednarodni atomski čas
Ničla
Beseda ničla ima več pomenov.
Poglej Absolutna ničla in Ničla
Osnovna enota SI
Osnóvne enòte mednarodnega sistema enot (SI - Système International) so.
Poglej Absolutna ničla in Osnovna enota SI
Planckova temperatura
Planckova temperatura (oznaka T_ \) je naravna enota za temperaturo, ki meri 1,416785 K. Je ena izmed osnovnih enot v Planckovem sistemu enot (ostale so še Planckova dolžina, Planckov naboj, Planckova masa in Planckov čas).
Poglej Absolutna ničla in Planckova temperatura
Plinski termometer
Slika prikazuje volumsko in tlačno izvedbo plinskega termometra Plínski termométer ali plínski toplomér je fizikalna merilna priprava za merjenje temperature, ki deluje na načelu raztezanja idealnega plina.
Poglej Absolutna ničla in Plinski termometer
Počasniki
Počasniki ali tardigradi, znani tudi kot medvedki (znanstveno ime Tardigrada), so deblo mikroskopskih, dvobočno somernih, členjenih živali z osmimi nogami.
Poglej Absolutna ničla in Počasniki
Prestopna sekunda
Prestopna sekunda je sekunda, ki jo dodajamo univerzalnemu koordiniranemu času (UTC), da bi se ta ujemal s časom, ki je osnovan na vrtenju Zemlje okoli vrtilne osi.
Poglej Absolutna ničla in Prestopna sekunda
Pretvorba enot za temperaturo
To je priročnik za formule pretvorb temperature in primerjave med osmimi različnimi temperaturnimi lestvicami, nekatere izmed njih se ne uporabljajo več.
Poglej Absolutna ničla in Pretvorba enot za temperaturo
Prevodni pas
Prevodni pas je energijski pas elektronov, ki bi pri absolutni ničli ležal nad valenčnim pasom.
Poglej Absolutna ničla in Prevodni pas
Ramanovo sipanje
Rámanovo sipanje je neelastično sipanje fotonov na gradnikih snovi.
Poglej Absolutna ničla in Ramanovo sipanje
Rankinova temperaturna lestvica
Rankinova temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1859 predlagal škotski inženir in fizik William John Macquorn Rankine.
Poglej Absolutna ničla in Rankinova temperaturna lestvica
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Absolutna ničla in Sekunda
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Absolutna ničla in Seznam fizikalnih vsebin
Specifična toplota
vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.
Poglej Absolutna ničla in Specifična toplota
Spinon
Spinon je eden izmed kvazidelcev, ki nastanejo pri postopku ločitve spina in naboja pri elektronih, kadar se nahajajo v majhnem prostoru pri absolutni ničli Drugi delec, ki nastane pri postopku ločitve spina in naboja imenujejo holon.
Poglej Absolutna ničla in Spinon
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Absolutna ničla in Temperatura
Termodinamika
Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.
Poglej Absolutna ničla in Termodinamika
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej Absolutna ničla in Točka
Toplotno sevanje
vidne svetlobe je od 380 do 750 nm. infrardečo kamero (glej termografija). Toplotno sevanje je elektromagnetno valovanje, ki nastane pri toplotnem gibanju nabitih delcev v snovi.
Poglej Absolutna ničla in Toplotno sevanje
Tretji zakon termodinamike
Tretji zakon termodinamike ali Nernstov zakon pravi, da je pri ničelni absolutni temperaturi, entropija kapljevinskega ali trdnega telesa enaka nič.
Poglej Absolutna ničla in Tretji zakon termodinamike
Uvod v kvantno mehaniko
Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.
Poglej Absolutna ničla in Uvod v kvantno mehaniko
Valenčni pas
Valenčni pas je za elektrone najvišja energija, ki bi jo lahko imeli elektroni v snovi pri absolutni ničli.
Poglej Absolutna ničla in Valenčni pas
Prav tako znan kot -273.