Kazalo
51 odnosi: Agnesin koder, Algebrska geometrija, Aplikatna os, Eliptična polarizacija, Enotska krožnica, Evdoksova kampila, Evolventa, Fazna razlika, Grafikon, Hiperbolična spirala, Histogram, John Wallis, Kartezični koordinatni sistem, Konvergenčni polmer, Krivulja kapa, Kroženje, Krožna polarizacija, Kvadratna funkcija, Linearna funkcija, Linearna polarizacija, Lineweaver-Burkova enačba, Lituus, Matrika preslikave, Nefroida, Nerjavno jeklo, Newtonova metoda, Ničla funkcije, Ordinatna os, Os (razločitev), Osnovni izrek infinitezimalnega računa, Parabola, Poissonova porazdelitev, Polarni koordinatni sistem, Ponudba in povpraševanje, Površina pod krivuljo, Seznam matematičnih vsebin, Skellamova porazdelitev, Slaterjeva krivulja, Spekter, Standardna baza, Starostna piramida, Strižna matrika, Subtangenta, Svetlobni izkoristek, Tangentni kot, Trigonometrična funkcija, Trisektrisa Pascalovega polža, Vektorsko polje, Verižnica, Wow!, ... Razširi indeks (1 več) »
Agnesin koder
Krivulje Agnesini kodri s parametri ''a''.
Poglej Abscisna os in Agnesin koder
Algebrska geometrija
geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.
Poglej Abscisna os in Algebrska geometrija
Aplikatna os
Pravokotni koordinatni sistem v prostoru Aplikátna ós ali os z (pogovorno z-ós) je tretja os v pravokotnem koordinatnem sistemu.
Poglej Abscisna os in Aplikatna os
Eliptična polarizacija
Eliptično polarizirano valovanje. Z modro je prikazano vrtenje vrha vektorja električnega (magnetnega) polja. Spodaj je narisana elipsa (vijolično) kot projekcija točk vrtenja vrha električnega (magnetnega) polja. Eliptična polarizacija elektromagnetnega valovanja je vrsta polarizacije, kjer vrh vektorja električnega in magnetnega polja opisuje elipso.
Poglej Abscisna os in Eliptična polarizacija
Enotska krožnica
Enotska krožnica. Spremenljivka ''t'' je kot Enôtska króžnica (tudi enôtski króg) je v matematiki in evklidski geometriji krožnica s polmerom ene enote.
Poglej Abscisna os in Enotska krožnica
Evdoksova kampila
Slika Evdoksove kampile. Evdoksova kampila je kvartna (četrte stopnje) krivulja, ki ima v kartezičnem koordinatnem sistemu enačbo: (pri tem se rešitev x.
Poglej Abscisna os in Evdoksova kampila
Evolventa
Evolventa krožnice Neilove parabole. Različne dolžine tangent na dano krivuljo tvorijo družino evolvent (rdeče) Evolvénta (latinsko evolvens - odmotavajoč, razmotavajoč, odvijajoč, oziroma evolvere - odmotavati, razmotavati, odvijati; tudi involúta; latinsko involutus - zvit) dane gladke krivulje v ravnini je v diferencialni geometriji krivulj druga krivulja, ki jo dobimo s pritrditvijo namišljene napete niti na dano krivuljo (evoluto) in opazujemo njen prosti konec, ko se ovija po dani krivulji, oziroma odvija po njej.
Poglej Abscisna os in Evolventa
Fazna razlika
Fázna razlíka, fázni premík ali fázni zamík je pri nihanju razlika med fazama dveh nihanj z enako frekvenco, pri valovanju pa razlika med fazama dveh valovanj z enako frekvenco v izbrani točki prostora.
Poglej Abscisna os in Fazna razlika
Grafikon
Grafikon je prikaz številskih podatkov s sliko.
Poglej Abscisna os in Grafikon
Hiperbolična spirala
Hiperbolična spirala za a.
Poglej Abscisna os in Hiperbolična spirala
Histogram
Zgled histograma Histográm ali stôlpčni diagrám je vrsta grafikona, ki se uporablja v statistiki za prikaz porazdelitve določene statistične spremenljivke.
Poglej Abscisna os in Histogram
John Wallis
John Wallis, angleški matematik samouk, * 23. november 1616, Ashford, grofija Kent, Anglija, † 28. oktober 1703, Oxford.
Poglej Abscisna os in John Wallis
Kartezični koordinatni sistem
Kartézični koordinátni sistém je pravokotni koordinatni sistem, ki ga določata dve (v dvorazsežnem prostoru) ali tri (v trirazsežnem) med seboj pravokotni osi.
Poglej Abscisna os in Kartezični koordinatni sistem
Konvergenčni polmer
Konvergénčni polmér (tudi ~ pólmer) potenčne vrste je v matematiki nenegativna količina, realno število ali \scriptstyle \infty, ki predstavlja območje (znotraj polmera) v katerem bo funkcija konvergirala.
Poglej Abscisna os in Konvergenčni polmer
Krivulja kapa
Krivulja kapa ima dve vertikalni asimptoti. Krivulja kapa je ravninska krivulja, ki spominja na grško črko '''κ''' (kapa).
Poglej Abscisna os in Krivulja kapa
Kroženje
Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.
Poglej Abscisna os in Kroženje
Krožna polarizacija
Vektor električnega polja potujočega krožno polariziranega elektromagnetnega valovanja. Krožna polarizacija elektromegnetnega valovanja je vrsta polarizacije, kjer vrh vektorja električnega polja opisuje krožnico (glej animacijo na desni).
Poglej Abscisna os in Krožna polarizacija
Kvadratna funkcija
Kvadrátna fúnkcija je realna funkcija, ki se jo da zapisati z enačbo oblike: kjer so koeficienti a, b in c realna števila in je a različen od 0 (če bi bil a enak 0, bi bila to linearna funkcija).
Poglej Abscisna os in Kvadratna funkcija
Linearna funkcija
Línearna fúnkcija je realna funkcija oblike f(x).
Poglej Abscisna os in Linearna funkcija
Linearna polarizacija
Električno polje (modro) linearno polarizirano vzdolž daljice (vijolično), sestavljeno iz dveh komponent, ki sta v fazi (rdeče in zeleno) Linearna polarizacija elektromegnetnega valovanja je vrsta polarizacije, kjer vrh vektorja električnega in magnetnega polja niha vzdolž daljice.
Poglej Abscisna os in Linearna polarizacija
Lineweaver-Burkova enačba
Lineweaver-Burkov graf. Lineweaver-Burkova enačba je enačba, ki prikazuje odvisnost recipročne vrednosti začetne hitrosti encimsko katalizirane reakcije od recipročne vrednosti koncentracije substrata.
Poglej Abscisna os in Lineweaver-Burkova enačba
Lituus
Veja lituusa za pozitiven ''r'' Lituus je vrsta spirale v kateri je kot obratno sorazmeren s kvadratom polmera, kar se lahko v polarnem koordinatnem sistemu zapiše kot: V odvisnosti od predznaka r\, ima krivulja dve veji.
Poglej Abscisna os in Lituus
Matrika preslikave
Matrika preslikave (tudi transformacijska matrika ali matrika prehoda) je matrika, ki predstavlja linearno transformacijo iz R^n \, v R^m \, tako, da velja kjer je.
Poglej Abscisna os in Matrika preslikave
Nefroida
Nefroida je krivulja v rdeči barvi. Polovica nefroide v kozarcu kave. Nefroida je ravninska krivulja, ki ima obliko ledvic Ime krivulje pomeni oblikovana kot ledvice (primerjaj tudi z nefrologija).
Poglej Abscisna os in Nefroida
Nerjavno jeklo
Nerjavna jekla so zlitine na osnovi železa, kar pomeni, da je delež železa najmanj 50 %. Nerjavnost jekel pomeni, da ob dolgotrajnejšem stiku z vodo oz.
Poglej Abscisna os in Nerjavno jeklo
Newtonova metoda
Newtonova metóda ali tangéntna metóda je v matematiki in še posebej numerični analizi numerična metoda za iskanje ničel funkcije.
Poglej Abscisna os in Newtonova metoda
Ničla funkcije
Graf kvadratne funkcije, ki ima dve ničli Ničla funkcije f je v matematiki tisto število x, pri katerem je vrednost funkcije f enaka 0.
Poglej Abscisna os in Ničla funkcije
Ordinatna os
Pravokotni koordinatni sistem:''y''.
Poglej Abscisna os in Ordinatna os
Os (razločitev)
Os je lahko.
Poglej Abscisna os in Os (razločitev)
Osnovni izrek infinitezimalnega računa
Osnovni izrek infinitezimalnega računa (tudi osnovni izrek matematične analize) podaja povezavo med odvodom, nedoločenim integralom in določenim integralom.
Poglej Abscisna os in Osnovni izrek infinitezimalnega računa
Parabola
Parabola Parábola, metnica je geometrijsko mesto točk ravnine, ki so od dane premice (vodnica parabole) enako oddaljene kot od dane točke (gorišča parabole).
Poglej Abscisna os in Parabola
Poissonova porazdelitev
Poissonova porazdelítev je diskretna porazdelitev (nezvezna), ki je podobna binomski porazdelitvi.
Poglej Abscisna os in Poissonova porazdelitev
Polarni koordinatni sistem
Polarni koordinatni sistem Dve točki podani s polarnimi koordinatami Pretvorba koordinat Polárni koordinátni sistém je ravninski koordinatni sistem, ki se ga uporablja v matematiki, fiziki, astronomiji in nekatrih drugih vedah.
Poglej Abscisna os in Polarni koordinatni sistem
Ponudba in povpraševanje
grafov v ravnini: količina '''Q''' - abscisa - prodajna cenah ('''P''' - ordinata) nazorno prikazati premike na trgu. Prikazana je sprememba ravnovesne cene (P1 oziroma P2), če se poveča povpraševanje, kar je prikazano s premikom krivulje D (D1 preide v D2).
Poglej Abscisna os in Ponudba in povpraševanje
Površina pod krivuljo
Površina pod krivuljo (PPK, tudi AUC, angl. Area Under the Curve) je pri farmakokinetiki površina pod plazemsko koncentracijsko krivuljo.
Poglej Abscisna os in Površina pod krivuljo
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Abscisna os in Seznam matematičnih vsebin
Skellamova porazdelitev
Skellamova porazdelitev je diskretna porazdelitev (nezvezna) porazdelitev razlike n1- n2 dveh statistično neodvisnih slučajnih spremenljivk n1 in n2, ki imata Poissonovo porazdelitev z različnima pričakovanima vrednostima µ1 in µ1.
Poglej Abscisna os in Skellamova porazdelitev
Slaterjeva krivulja
Slaterjeva krivulja - shematično Slaterjeva krivulja (tudi Bethe-Slaterjeva krivulja) ima na abscisi razmerje med a (medatomsko razdaljo atomov v snovi) in d (premerom atoma), na ordinati pa A (Interakcijo med atomi).
Poglej Abscisna os in Slaterjeva krivulja
Spekter
Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.
Poglej Abscisna os in Spekter
Standardna baza
treh razsežnostih je linearna kombinacija standardnih baznih vektorjev '''i''', '''j''' in '''k'''. Standardna baza (tudi naravna baza ali redkeje kànonska baza) je v matematiki za evklidski prostor sestavljena iz enotskih vektorjev, ki imajo smer osi kartezičnega koordinatnega sistema.
Poglej Abscisna os in Standardna baza
Starostna piramida
Starostna piramida je statistični graf, ki razvršča prebivalstvo v starostne skupine glede na spol.
Poglej Abscisna os in Starostna piramida
Strižna matrika
Strižna matrika (tudi matrika striga) je elementarna matrika, ki nastane z dodajanjem ene vrstice ali stolpca neki drugi vrstici ali stolpcu.
Poglej Abscisna os in Strižna matrika
Subtangenta
Subtangenta in sorodni pojmi za krivuljo ('''črno''') v dani točki ''P''. Tangenta in normale so prikazane v zeleni in modri barvi. Prikazane razdalje so '''ordinata''' (''AP''), '''tangenta''' (''TP''), '''subtangenta''' (''TA''), '''normala''' (''PN'') in '''subnormala''' (''AN'').
Poglej Abscisna os in Subtangenta
Svetlobni izkoristek
vidne svetlobe (~380–750 nm) je prikazana s prekinjeno črto. Zunaj tega območja je svetlobni izkoristek zmanjšan. Svetlôbni izkorístek (oznaki \eta \, in \rho \) je merilo za učinkovitost sevanja svetlobnih naprav.
Poglej Abscisna os in Svetlobni izkoristek
Tangentni kot
Tangentni kot krivulje v kartezični ravnini je kot med tangento na krivuljo v dani točki in x-osjo na MathWorld.
Poglej Abscisna os in Tangentni kot
Trigonometrična funkcija
Trigonométrične (trigonometríjske) ali kótne fúnkcije so pomembne matematične funkcije.
Poglej Abscisna os in Trigonometrična funkcija
Trisektrisa Pascalovega polža
Pascalovega polža Trisektrisa Pascalovega polža (včasih tudi samo trisektrisa) je ravninska krivulja, ki pripada družini Pascalovih polžev z značilnostjo tretjinjenja kota.
Poglej Abscisna os in Trisektrisa Pascalovega polža
Vektorsko polje
Zgled enostavnega vektorskega polja. Zgled vektorskega polja. Vektorji so prikazani kot puščice, ki imajo različne smeri in velikosti. Vektorsko polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše vektor, pripadajoč neki fizikalni količini.
Poglej Abscisna os in Vektorsko polje
Verižnica
Viseča veriga ima obliko krivulje, ki se imenuje verižnica. Verižnice z različnimi parametri. Verížnica (tudi katenoída) je ravninska transcendentna krivulja, ki jo po umiritvi zavzame tanka, neraztegljiva homogena in prosto viseča nit ali veriga.
Poglej Abscisna os in Verižnica
Wow!
Izpisek signala Wow! s komentarjem odkritelja, zdaj v zbirki Ohio History Connection »Wow!« je bil močan ozkopasoven radijski signal, ki ga je 15.
Poglej Abscisna os in Wow!
Zipfov zakon
Zípfov zákon v svoji prvotni obliki označuje empirično ugotovitev harvardskega jezikoslovca Georga Kingsleyja Zipfa, da je v vsakem naravnem jeziku pogostost n-te najpogosteje uporabljane besede približno recipročno odvisna od n. Zipfov zakon je izkustven; teorijsko ozadje vzrokov za pojavljanje Zipfove porazdelitve v življenju ni zadovoljivo pojasnjeno.
Poglej Abscisna os in Zipfov zakon
Prav tako znan kot Abcisa, Abcisna os, Abscisa, Os x.