Kazalo
124 odnosi: Abasidski kalifat, Abd Al Rahman I., Abu Tamam, Ahmed ibn Fadlan, Akaba, Al Andaluz, Al-Aksa, Al-Amin, Al-Baladhuri, Al-Fargani, Al-Kindi, Al-Mahdi, Al-Mamun, Al-Mansur, Alcázar de los Reyes Cristianos, Aman, Anaba, Armensko kraljestvo (antika), Şanlıurfa, Bam s kulturno krajino, Bazilij II., Bizantinska medicina, Bosra, Damask, Danišmendi, Druga križarska vojna, Dvin (antično mesto), Fatimidski kalifat, Filotejev Kletorologij, Fustat, Gruzija, Gujuk, Hala Sultan Tekke, Harač, Hazari, Horezm, Ibrahim ibn al-Valid, Imperij, Iran, Islamska arhitektura, Izrael, Jordanski arheološki muzej, Kaba (svetišče), Kalif, Kerman, Kibla (islam), Klavdij Galen, Konstantin V. Kopronim, Kordovski emirat, Kordovski kalifat, ... Razširi indeks (74 več) »
Abasidski kalifat
Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.
Poglej Abasidi in Abasidski kalifat
Abd Al Rahman I.
Abd Al Rahman I. (arabsko عبد الرحمن الداخِل, DIN ʿAbd ar-Raḥman, špansko Abderramán I) s polnim imenom Abd al-Rahman ibn Mu'awiya ibn Hisham ibn Abd al-Malik ibn Marwan, je bil prvi emir Kordovskega emirata, ki je vladal od leta 756 do 788, * 731, Damask, Umajadski kalifat, † 30.
Poglej Abasidi in Abd Al Rahman I.
Abu Tamam
Abu Tamam (polno ime Habib Ibn Avs Abu Tamam), arabski pesnik, * 805, † 845.
Poglej Abasidi in Abu Tamam
Ahmed ibn Fadlan
Ahmed ibn Fadlān ibn al-'Abbās ibn Rāšid ibn Hammād (arabsko: أحمد بن فضلان بن العباس بن راشد بن حماد), arabski pisec in popotnik iz 10.
Poglej Abasidi in Ahmed ibn Fadlan
Akaba
Akaba je edino obalno mesto v Jordaniji in največje in najbolj naseljeno mesto v Akabskem zalivu.
Poglej Abasidi in Akaba
Al Andaluz
Al Andaluz leta 910 Al Andaluz (arabsko الأندلس, DIN al-ʼAndalus, špansko Al-Ándalus, portugalsko Al-Andalus, aragonsko Al-Andalus, katalonsko Al-Àndalus, berbersko Andalus ali Vandalus), znana tudi kot Mavrska Iberija in Islamska Iberija, je bila srednjeveška islamska država, ki je na svojem višku obsegala večino današnje Španije in Portugalske, Andoro in del južne Francije.
Poglej Abasidi in Al Andaluz
Al-Aksa
Mošeja al-Aksa ali džamija Al-Aksa, znana tudi kot mošeja Qibli,Williams, George (1849).
Poglej Abasidi in Al-Aksa
Al-Amin
Al-Amin, abasidski kalif, * 787, † 813.
Poglej Abasidi in Al-Amin
Al-Baladhuri
Ahmed ibn Jahja ibn Džabir al-Baladhuri (arabsko أحمد بن يحيى بن جابر البلاذري) je bil arabski zgodovinar, ki je ustvarjal v 9. stoletju, * ok. 820, Bagdad, Abasidski kalifat, † 892, Bagdad, Abasidski kalifat. Bil je ugleden bližnjevzhodni zgodovinar svojega časa je večino svojega življenja preživel v Bagdadu, kjer je imel velik vpliv na dvoru kalifa al-Mutavakila.
Poglej Abasidi in Al-Baladhuri
Al-Fargani
Abu al-'Abbas Ahmad (Ahmed) ibn Mohamed ben Ketir al-Fargani (Afergani, el-Fergani, arabsko أبو العبّاس أحمد بن محمد بن كثير الفرغاني, (Alfragani, Alfergani)), arabski astronom, * okoli 805, Fargana, pokrajina Transoksanija, † okoli 880.
Poglej Abasidi in Al-Fargani
Al-Kindi
Abu Jusuf Jakub ibn Išak al-Sabah al-Kindi, arabski filozof, učenjak in matematik, * 801, Kufa, Irak, † 873, Bagdad, Irak.
Poglej Abasidi in Al-Kindi
Al-Mahdi
Abu Abd Alah Mohamed ibn Abd Alah al-Mansur (arabsko أبو عبد الله محمد بن عبد الله المنصور), bolj znan po svojem vladarskem imenu al-Mahdi (arabsko المهدي, "On, ki ga vodi bog"), je bil od leta 775 so svoje smrti tretji kalif Abasidskega kalifata, * 744 ali 745, Humeima, Bilad al-Šam, † 785, Izeh, Huzistan, Iran.
Poglej Abasidi in Al-Mahdi
Al-Mamun
Abu Džafar al Mamun ibn Harun (المأمون), abasidski kalif, * 14. september 786, Bagdad, † 9. avgust 833, Tarz, današnja Turčija.
Poglej Abasidi in Al-Mamun
Al-Mansur
Abu Džafar Abd Alah ibn Mohamed al-Mansur (arabsko أبو جعفر عبد الله بن محمد المنصور) ali krajše al-Manṣur (arabsko المنصور) je bil drugi abasisdski kalif, ki je vladal od leta 136 do 158 po hidžri (754–775), * 714, † 6. oktober 775.
Poglej Abasidi in Al-Mansur
Alcázar de los Reyes Cristianos
Alcázar de los Reyes Cristianos (slovensko Alcazar krščanskih kraljev) je srednjeveški alcazar ob reki Guadalquivir v Córdobi, Španija.
Poglej Abasidi in Alcázar de los Reyes Cristianos
Aman
Aman (arabsko: عَمّان ʻammān izgovorjeno) je glavno in najbolj naseljeno mesto Jordanije ter gospodarsko, politično in kulturno središče države.
Poglej Abasidi in Aman
Anaba
Anaba (arabsko نابة, ‘Annābah), nekdanja Bône ali Bona, zgodovinski Hippo ali Hippo Regius, je mesto v severovzhodni Alžiriji ob reki Seybouse in glavno mesto Province Anaba.
Poglej Abasidi in Anaba
Armensko kraljestvo (antika)
Armensko kraljestvo tudi Kraljevina Velike Armenije ali preprosto Velika Armenija, je bila starodavna monarhija na Bližnjem vzhodu, ki je obstajalo od leta 321 pr.
Poglej Abasidi in Armensko kraljestvo (antika)
Şanlıurfa
Şanlıurfa, skrajšano Ourfa ali Urfa, mesto v jugovzhodni Turčiji in glavno mesto province Şanlıurfa, nekdanja Edesa.
Poglej Abasidi in Şanlıurfa
Bam s kulturno krajino
Arg-e Bam (perzijsko: ارگ بم), v mestu Bam, provinca Kerman v jugovzhodnem Iranu, je največja zgradba iz blatnih opek na svetu.
Poglej Abasidi in Bam s kulturno krajino
Bazilij II.
Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10.
Poglej Abasidi in Bazilij II.
Bizantinska medicina
Bizantinska medicina opisuje medicinsko znanje in prakso na območju Bizantinskega cesarstva v času od poznega 4.
Poglej Abasidi in Bizantinska medicina
Bosra
Bosra (arabsko بصرى الشام- Busra aš-Šam) je južno sirsko mesto.
Poglej Abasidi in Bosra
Damask
Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.
Poglej Abasidi in Damask
Danišmendi
obleganjem Nikeja Danišmendi so bili vladarska dinastija Oguških Turkov, ki je v 11. in 12. stoletju vladala v severnem in vzhodnem delu osrednje Anatolije.
Poglej Abasidi in Danišmendi
Druga križarska vojna
Druga križarska vojna (1147–1149) je bil drugi veliki križarski pohod v Sveto deželo.
Poglej Abasidi in Druga križarska vojna
Dvin (antično mesto)
Dvin je bilo veliko trgovsko mesto in prestolnica zgodnjesrednjeveške Armenije.
Poglej Abasidi in Dvin (antično mesto)
Fatimidski kalifat
Fatimidski kalifat, ismailijsko šiitski kalifat od 10.
Poglej Abasidi in Fatimidski kalifat
Filotejev Kletorologij
Filotejev Kletorologij (grško: Κλητορολόγιον) je najdaljši in najpomembnejši seznam bizantinskih državnih uradnikov in njihove hierarhije na cesarskem dvoru (Taktika).
Poglej Abasidi in Filotejev Kletorologij
Fustat
Fustat (الفسطاط al-Fusṭāṭ, koptsko ⲫⲩⲥⲧⲁⲧⲱⲛ), tudi Fostat, Al Fustat, Misr al-Fustat in Fustat-Misr, je bila prva muslimanska prestolnica pod muslimansko vlado.
Poglej Abasidi in Fustat
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Poglej Abasidi in Gruzija
Gujuk
Gujuk ali Kujuk (mongolsko Гүюг хаан, Güyug khaan, srednjemongolsko 20px Güyüg qaγan) je bil sin kana Ogedeja, Džingiskanov vnuk in od leta 1246 so 1248 tretji veliki kan Mongolskega cesarstva, * okoli 19. marca 1206, † 20. april 1248.
Poglej Abasidi in Gujuk
Hala Sultan Tekke
Hala Sultan Tekke ali mošeja Umm Haram (grško Τεκές Χαλά Σουλτάνας Tekés Chalá Soultánas; turško Hala Sultan Tekkesi) je mošeja in tekija na zahodnem bregu Larnaškega slanega jezera v Larnaki na Cipru.
Poglej Abasidi in Hala Sultan Tekke
Harač
Harač (arabsko خراج, haradž, turško haraç, harač) je bil vrsta davka na kmetijsko zemljišče in njegove pridelke, ki je temeljil na islamskem pravu.
Poglej Abasidi in Harač
Hazari
Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.
Poglej Abasidi in Hazari
Horezm
Horezm (tudi Horezem in Kvarizem) je bila pokrajina ob spodnjem toku Amu Darje južno od Aralskega jezera v današnjem Uzbekistanu, Tadžikistanu, Turkmenistanu in severnem Iranu.
Poglej Abasidi in Horezm
Ibrahim ibn al-Valid
Ibrahim ibn al-Valid ibn Abd al-Malik (arabsko ابراهيمابن الوليد بن عبد الملك) je bil od 4.
Poglej Abasidi in Ibrahim ibn al-Valid
Imperij
Imperij je skupno poimenovanje za vojaške pridobitve, politično nadoblast, gospodarsko izkoriščanje in kulturni vpliv neke države v razmerju do drugih držav in narodov.
Poglej Abasidi in Imperij
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Abasidi in Iran
Islamska arhitektura
Velike mošeje v Córdobi (Španija) Petkova mošeja v Isfahanu (Iran) Selimijeve mošeje v (Odrinu, Turčija Islamska arhitektura obsega arhitekturne sloge stavb, povezanih z islamom.
Poglej Abasidi in Islamska arhitektura
Izrael
Izrael uradno Država Izrael (label) je visoko razvita bližnjevzhodna država.
Poglej Abasidi in Izrael
Jordanski arheološki muzej
Jordanski arheološki muzej je v Amanski citadeli v Amanu v Jordaniji.
Poglej Abasidi in Jordanski arheološki muzej
Kaba (svetišče)
Kaba, se piše tudi Ka'bah ali Kabah, včasih imenovana al-Kaʿbah al-Kaʿbah, je stavba v središču za islam najpomembnejše Svete mošeje (Masjid al-Haram) v Meki v Saudovi Arabiji.
Poglej Abasidi in Kaba (svetišče)
Kalif
Kalif Harun al-Rašid Kalif (arabsko خليفة, Khalīfah) je naziv vladarja kalifata ali naziv duhovnega poglavarja islamske skupnosti (umma), ki živi po šeriatskem pravu.
Poglej Abasidi in Kalif
Kerman
Kerman je glavno mesto province Kerman v Iranu.
Poglej Abasidi in Kerman
Kibla (islam)
Kibla je arabska beseda za smer proti kateri bi moral biti obrnjen musliman med molitvijo.
Poglej Abasidi in Kibla (islam)
Klavdij Galen
Klávdij Galén (Aelius Galénus ali Claudius Galénus), bolj poznan kot Galén iz Pergamóna, grško govoreč rimski zdravnik in filozof.
Poglej Abasidi in Klavdij Galen
Konstantin V. Kopronim
Konstantin V. Kopronim (grško: Κωνσταντίνος Ε΄ Κοπρώνυμος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 741 do 775, * 718, † 14. september 775.
Poglej Abasidi in Konstantin V. Kopronim
Kordovski emirat
Kordovski emirat (arabsko إمارة قرطبة, DIN Imārah Qurṭuba, špansko Emirato de Córdoba) je bil od leta 756 do 929 neodvisen emirat na Iberskem polotoku s prestolnico v Córdobi.
Poglej Abasidi in Kordovski emirat
Kordovski kalifat
Kordovski kalifat (arabsko خلافة قرطبة, DIN Khilāfat Qurṭuba, špansko Califato de Córdoba) je bilo od leta 929 do 1031 islamsko kraljestvo na Iberskem polotoku in delu severne Afrike s prestolnico v Qurtubi, sedanji Córdobi.
Poglej Abasidi in Kordovski kalifat
Ktezifon
Ktezifon (grško /Ktēsifōn/, perzijsko ایوان مدائن - تيسفون, /tɛsɨfɒn/), prestolnica perzijskega arsakidskega Partskega cesarstva (perzijsko اشکانيان) in Sasanidskega cesarstva (perzijsko ساسانيان) in eno od največjih mest v antični Mezopotamiji.
Poglej Abasidi in Ktezifon
Latakija
Latakija (arabsko اللَاذِقِيَّة, al-Lādhiqīyah) je glavno sirsko pristanišče in upravno središče Latakijskega governorata.
Poglej Abasidi in Latakija
Leon IV. Hazar
Leon IV.
Poglej Abasidi in Leon IV. Hazar
Letopisi Frankovskega kraljestva
Letopisi Frankovskega kraljestva, imenovani tudi Veliki lorški letopisi so niz letopisov, napisanih v latinščini v karolinški Franciji.
Poglej Abasidi in Letopisi Frankovskega kraljestva
Mahd adh-Dhahab
Mahd adh-Dhahab (مَـهـد الـذّهـب, »Zibelka (zlata)«) je majhno območje nahajališča zlato na Arabskem polotoku.
Poglej Abasidi in Mahd adh-Dhahab
Maroniti
Maroniti (sirsko ܡܪܘܢܝܶܐ (marunôje), arabsko مارونية mâruniyya) so krščanska verska ločina z Bližnjega vzhoda.
Poglej Abasidi in Maroniti
Marvan II.
Marvan ibn Mohamed ibn Marvan ibn al-Hakam (arabsko مروان بن محمد بن مروان بن الحكم), bolj znan kot Marvan II., je bil štirinajsti in zadnji kalif Omajadskega kalifata, ki je vladal od leta 744 do svoje smrti, * okoli 691, As-Šam, Omajadski kalifat (Sirija), † 6.
Poglej Abasidi in Marvan II.
Medina Azahara
Medina Azahara (arabsko مدينة الزهراء DIN: Madīnat az-Zahra, kar pomeni "sijoče mesto", "lepo mesto" ali "mesto Zahra", špansko Medina Azahara) so ruševine ogromnega in utrjenega arabskega srednjeveške palačnega mesta, ki ga leta 936 je začel graditi kalif Abd Al Rahman III.
Poglej Abasidi in Medina Azahara
Merv
Merv (turkmensko Merw, perzijsko مرو, Marv, kitajsko 木鹿, Mulu), nekdanja ahemenidska statrapija Margiana, kasneje Aleksandrija (grško) in Antiohija v Margiani (grško), je bila velika oaza-mesto na zgodovinski svilni cesti v bližini sedanjega Marija v Turkmenistanu. Za Merv se domneva, da je bil v 12.
Poglej Abasidi in Merv
Mira, Likija
Mira (starogrško, Míra) je bilo antično grško mesto v Likiji na mestu sedanjega mesta Demre v turški provinci Antalya.
Poglej Abasidi in Mira, Likija
Mošeja Omajadov
Dvorišče od vzhoda proti zahodu Obredna umivalnica Mošeja Omajadov, uradno sicer Velika damaščanska mošeja, je največja znamenitost Damaska in ena najpomembnejših mošej v islamskem svetu; najpomembnejše so mošeje Kaba v Meki, Prerokova mošeja (al-Masjid an-Nabawi) v Medini in mošeja Al Aksa (arabsko Al-Masjid al-Aqsa - 'najbolj oddaljena mošeja') ali Mošeja na skali v Jeruzalemu.
Poglej Abasidi in Mošeja Omajadov
Mongolski vpadi v Evropo
Mongolski vpadi v Evropo so niz vojn in spopadov med Mongoli in vzhodnoevropskimi in srednjeevropskimi državami od leta 1235 do 1290.
Poglej Abasidi in Mongolski vpadi v Evropo
Muladi
Rokopis ''Yuçufove pesnitve'' neznanega avtorja v aragonskem jeziku, pisan z arabsko abecedo (''alhamiado'') Muladi (špansko: muladí, mn. muladíes, portugalsko muladi, mn. muladis, katalonsko muladita ali muladí, mn. muladites ali muladís, arabsko مولدون DIN muwallad, mn.
Poglej Abasidi in Muladi
Nilometer
Kairu Nilometer je bila zgradba za merjenje čistosti vode in vodostaja med letnimi poplavami Nila.
Poglej Abasidi in Nilometer
Obleganje Bagdada (1258)
Obleganje Bagdada leta 1258 je bil ključna bitka v zgodovini Bližnjega Vzhoda, v kateri je Džingiskanov vnuk Hulegu kan opustošil Bagdad, glavno mesto Abdasidskega kalifata in največji center muslimanske moči. Po zavzetju mesta je bilo pobitih od 100.000 do milijon prebivalcev, mesto pa je bilo izropano in nato požgano.
Poglej Abasidi in Obleganje Bagdada (1258)
Omajadi
Banu Umayya (arabsko بَنُو أُمَيَّة, translit. Banū Umayya, lit. 'Sinovi Umayya') ali Omajadi (الأمويون), so bili vladajoča družina islamskega kalifata med letoma 661 in 750 ter pozneje islamske Španije med letoma 756 in 1031.
Poglej Abasidi in Omajadi
Omajadski kalifat
Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.
Poglej Abasidi in Omajadski kalifat
Omar Hajam
Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.
Poglej Abasidi in Omar Hajam
Osebno ime (arabsko)
osmanskega sultana Mahmuda III. Arabska osebna imena so v preteklosti vsebovala niz imen in se po tem bistveno razlikovala od v Zahodnem svetu ustaljenega sistema rojstno (krstno) ime in družinsko ime (priimek).
Poglej Abasidi in Osebno ime (arabsko)
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Abasidi in Osmansko cesarstvo
Perzijski vrtovi
Tradicija in slog oblikovanja vrtov, ki ga predstavljajo perzijski vrtovi ali iranski vrtovi (perzijsko باغ ایرانی), primer rajskega vrta, so vplivali na oblikovanje vrtov od Andaluzije do Indije in širše Vrtovi Alhambre prikazujejo vpliv perzijske vrtne filozofije in sloga v mavrski palačni arhitekturi, od obdobja Al Andaluza v Španiji.
Poglej Abasidi in Perzijski vrtovi
Petkova mošeja
Velika mošeja v Meki Petkova ali kongregacijska mošeja.
Poglej Abasidi in Petkova mošeja
Piksida al-Mughira
Piksida al-Mughira, izdelana leta 968 za princa al-Mughira (15 cm x 8 cm), je prenosna posoda iz slonovine, ki izvira iz obdobja Omajadov, srednjeveškega islama v Španiji.
Poglej Abasidi in Piksida al-Mughira
Portugalska
Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.
Poglej Abasidi in Portugalska
Pot začimb
Trgovina z začimbami je vključevala zgodovinske civilizacije v Aziji, severovzhodni Afriki in Evropi.
Poglej Abasidi in Pot začimb
Precesija enakonočij
hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.
Poglej Abasidi in Precesija enakonočij
Prva križarska vojna
Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.
Poglej Abasidi in Prva križarska vojna
Qasr Al-Mshatta
Qasr Mshatta (arabsko: قصر المشتى, 'zimska palača') je ruševina zimske palače Omajadov, ki jo je verjetno naročil kalif Valid II.
Poglej Abasidi in Qasr Al-Mshatta
Radaniti
Karta Evrazije z mrežo radanitskih trgovskih poti (modra barva) okrog leta 870 kot jih opisal ibn Hordabeh v ''Knjigi poti in kraljestev''; druge trgovske poti so označene s škrlatno barvo Radaniti (hebrejsko: edn. רדהני, mn. רדהנים; arabsko: الرذنية) so bili srednjeveški judovski trgovci.
Poglej Abasidi in Radaniti
Rijad
Rijad (/rɨˈjɑːd/; arabsko ar-Rijāḍ, dobesedno 'Vrtovi'), prej znan kot Hadžr al-Jamama, je glavno mesto Saudove Arabije in s približno 5,2 milijona prebivalci (po popisu leta 2010) največje mesto v državi,.
Poglej Abasidi in Rijad
Ruski kaganat
Evropa v zgodnjem 9. stoletju Ruski kaganat (tudi Volhovska Rusija, Ilmenska Rusija ali Novgorodska Rusija) je naziv vzhodnoevropske države, ki je bila na višku moči v slabo dokumentiranem poznem 8.
Poglej Abasidi in Ruski kaganat
Saladin
Saladin (arabsko - Salah ad-Din Jusuf ibn Ajub), muslimanski vojskovodja in sultan kurdskega rodu, * 1137 ali 1138, Tikrit (današnji Irak), † 3. marec 1193, Damask (današnja Sirija).
Poglej Abasidi in Saladin
Seldžuško cesarstvo
Seldžuško cesarstvo ali Veliko seldžuško cesarstvo je bilo visoko srednjeveško turško-perzijsko sunitsko muslimansko cesarstvo, ki izvira iz ljudstva Kinik, veje Oguških Turkov.
Poglej Abasidi in Seldžuško cesarstvo
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej Abasidi in Seldžuki
Seznam astronomov
Seznam najbolj znanih svetovnih astronomov in astronomk.
Poglej Abasidi in Seznam astronomov
Seznam geografov
Seznam najbolj znanih geografov zložen po priimkih.
Poglej Abasidi in Seznam geografov
Seznam matematikov
Seznam znanih matematikov zložen po slovenskem abecednem redu po priimkih.
Poglej Abasidi in Seznam matematikov
Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Grb Osmanskega cesarstva Zastava Osmanskega cesarstva Sultani iz Osmanove dinastije so od leta 1299 do leta 1922 vladali obsežnemu Osmanskemu cesarstvu, ki se je na višku moči raztezalo od Madžarske na severu in Somalije na jugu in od Alžirije na zahodu do Iraka na vzhodu.
Poglej Abasidi in Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Abasidi in Seznam zgodovinskih vsebin
Tabit ibn Kora
Strani iz Tabitovega prevoda Apolonijevega dela ''O stožnicah'' Tabit ibn Kora abu' l'Hasan ibn Marvan al-Sabi al'Harani, arabski astronom in matematik, * 826, Haran (antično Carrhae), Mezopotamija (sedaj Turčija), † 18. februar 901, Bagdad, (sedaj Irak).
Poglej Abasidi in Tabit ibn Kora
Togrul beg
Tugrul beg na Turkmenistanskem bankovcu za 1 manat Togrulov stolp, spomenik iz 12. stoletja, ki stoji južno od Teherana Togrul, tudi Toğrül, Tuğril, Tuğrul ali Toghrïl Beg, drugi vladar iz dinastije Turkov Seldžukov, * okrog 990 – † 4. september 1063 Togrul beg je združil turška plemena iz velikih step srednje Azije v plemensko zvezo, ki si je nadela ime po njegovem predniku Seldžuku in osvojil vzhodni Iran.
Poglej Abasidi in Togrul beg
Tomaž Slovan
Tomaž Slovan, bizantinski vojskovodja in samozvani cesar, ki je v letih 820-823 vodil velik upor proti bizantinskemu cesarju Mihaelu II. Amorijcu, * okoli 760, Gaziura, Bizantinsko cesarstvo, † oktober 823, Arkadiopol, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Abasidi in Tomaž Slovan
Transoksanija
Porečje Amu Darje (Oxus); Transoksanija je na severovzhodu Transoksanija in sosednji pokrajini Horezm in Veliki Horasan Transoksanija (latinsko Transoxania, poslovenjeno Dežela onkraj Amu Darje,, (فرارود, Onkraj reke, (Фарорӯд) in (Варазрӯд) je latinsko ime pokrajine in civilizacije v Srednji Aziji, ki se približno ujema s sedanjim vzhodnim Uzbekistanom, zahodnim Tadžikistanom, deli južnega Kazahstana, delom Turkmenistana in južnim Kirgizistanom.
Poglej Abasidi in Transoksanija
Trgovska pot
Trgovska pot je logistično omrežje, opredeljeno kot niz poti in postankov, ki se uporabljajo za komercialni prevoz tovora.
Poglej Abasidi in Trgovska pot
Tripoli, Libanon
Tripoli (arabsko طرابلس, Trablos) je drugo največje libanonsko mesto (z okoli 500.000 prebivalci, večinoma sunitskimi muslimani - 80 %), ki leži v severnem delu države, približno 85 km severno od Bejruta, ob obali Sredozemskega morja.
Poglej Abasidi in Tripoli, Libanon
Varjagi
''Obiskovalci z druge strani morja'', slika Nikolaja Konstantinoviča Reriha (1899), ki prikazuje pristanek prvih varjaških pustolovcev v Rusiji Varjagi ali Varangjani (staronordijsko: Væringjar, rusko in) so bili Vikingi, ki so predvsem v 9.
Poglej Abasidi in Varjagi
Veliki Horasan
Veliki Horasan, tudi Korasan, Khorasaan, Khurasan in Khurasaan (perzijsko خراسان بزرگ) je sodobno ime zgodovinske zemljepisne regije, ki je obsegala severovzhodni in vzhodni Iran, Turkmenistan, Uzbekistan, Tadžikistan, zahodni in severni Afganistan ter severni in zahodni Pakistan.
Poglej Abasidi in Veliki Horasan
Vezir
Mehmed Paša Sokolović (1505–1579), veliki vezir Osmanskega cesarstva Vezir je beseda perzijskega porekla, ki je v različnih islamskih družbah in kulturah pomenila politika na visokem državnem položaju.
Poglej Abasidi in Vezir
Vladarska rodbina
Vladarska rodbina (tudi dinastija) je družina (po navadi plemiška), katere pripadniki vladajo določenemu prostoru več generacij oziroma rodov.
Poglej Abasidi in Vladarska rodbina
Zgodovina Španije
Španija se lahko pohvali z izjemno zgodovino.
Poglej Abasidi in Zgodovina Španije
Zgodovina Irana
Karta z arheološkimi kraji v Iranu Zgodovina Irana se običajno nanaša na zgodovino Velikega Irana oziroma ozemlja na katerem so živeli ali živijo številni iranski narodi.
Poglej Abasidi in Zgodovina Irana
1041
1041 (MXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Abasidi in 1041
1055
105% (MLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Abasidi in 1055
1072
1072 (MLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Abasidi in 1072
1094
1094 (MXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Abasidi in 1094
1124
1124 (MCXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Abasidi in 1124
1135
1135 (MCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Abasidi in 1135
1157
1157 (MCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Abasidi in 1157
1170
1170 (MCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Abasidi in 1170
1171
1171 (MCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Abasidi in 1171
1217
1217 (MCCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Abasidi in 1217
1228
1228 (MCCXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Abasidi in 1228
1229
1229 (MCCXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Abasidi in 1229
1237
1237 (MCCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Abasidi in 1237
1242
1242 (MCCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Abasidi in 1242
1246
1246 (MCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Abasidi in 1246
1257
1257 (MCCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Abasidi in 1257
1258
1258 (MCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Abasidi in 1258
1262
1262 (MCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Abasidi in 1262
14. september
14.
Poglej Abasidi in 14. september
20. december
20.
Poglej Abasidi in 20. december
762
762 (DCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Abasidi in 762
786
786 (DCCLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Abasidi in 786
833
833 (DCCCXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Abasidi in 833