Kazalo
97 odnosi: Akvitanija, Aleksandrijski kodeks, Anglo-saške rune, Antična književnost, Armenščina, Armenska abeceda, Armenske številke, Bara, Barbana (otok), Benetke, Bezov kodeks, Blatno jezero, Borilne veščine, Caserta (pokrajina), Dajla, Desetletje, Devín, Dionizij (razločitev), Dionizij Areopagit, Dolina Aoste, Dušica Kunaver, Efremov kodeks, Foederati, Frigijščina, Gelazij, Gradeška laguna, Hildebrandslied (Hildebrandova pesem), Hormizd, Irska gelščina, Jastorfska kultura, Junaški ep, Kampo, Katari, Katoliška dežela Marke, Kopti, Kranjsko mestno obzidje, Laeti, Ližnjan, Ljubljanski vodnjaki, Lovrenc na Dravskem polju, Marmor cipollino, Midraš, Murano, Notni zapis, Ogamska pisava, Paflagonija, Pešita, Pellestrina, Podzemelj, Pokrajina Macerata, ... Razširi indeks (47 več) »
Akvitanija
Akvitanija (francosko Aquitaine, baskovsko Akitania, okcitansko Aquitània) je bila do leta 2015 jugozahodna francoska regija ob meji s Španijo, ob Atlantskem oceanu.
Poglej 5. stoletje in Akvitanija
Aleksandrijski kodeks
Del Aleksandrijskega kodeksa Aleksandrijski kodeks (latinsko Codex Alexandrinus; oznaka A oz. 02) je eden najstarejših ohranjenih svetopisemskih kodeksov.
Poglej 5. stoletje in Aleksandrijski kodeks
Anglo-saške rune
Pozlačena sponka z diskasto glavo iz bakrove zlitine, na kateri je napisanih enajst runskih črk (ᚠᚢᚦᚩᚱᚳᚷᛚᚪᚫᛖ). Anglo-saške rune (staroangleško: rūna ᚱᚢᚾᚪ) so rune, ki so jih zgodnji Anglosasi uporabljali kot abecedo v svojem pisnem sistemu.
Poglej 5. stoletje in Anglo-saške rune
Antična književnost
Antíčna knjižévnost obsega književnosti iz obdobja antike, torej grško in rimsko književnost.
Poglej 5. stoletje in Antična književnost
Armenščina
Arménščina velja za samostojno vejo indoevropskih jezikov s precej neindoevropskimi prvinami, ki se (je) govori(l) na območju Kavkaza in Male Azije in Perzije.
Poglej 5. stoletje in Armenščina
Armenska abeceda
Armenska abeceda je pisava, s katero se že od 5. stoletja dalje zapisuje armenščina in se uporablja še danes.
Poglej 5. stoletje in Armenska abeceda
Armenske številke
Starodavni armenski številski sistem se je v precejšnji meri zgledoval po grškem in hebrejskem.
Poglej 5. stoletje in Armenske številke
Bara
Bara (arabsko بارة) oz.
Poglej 5. stoletje in Bara
Barbana (otok)
Barbana je otok na vzhodnem koncu Gradeške lagune.To je mesto Santuario di Barbana, starodavnega marijanskega svetišča, katerega izvor sega v leto 582, ko je Elia, oglejski patriarh, zgradil cerkev blizu koče puščavnika iz Trevisa po imenu Barbanus.
Poglej 5. stoletje in Barbana (otok)
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej 5. stoletje in Benetke
Bezov kodeks
Stran iz Bezova kodeksa Bezov kodeks (latinsko Codex Bezae; oznaka D ali 05) je eden starejših ohranjenih svetopisemskih kodeksov.
Poglej 5. stoletje in Bezov kodeks
Blatno jezero
Satelitska slika Blatnega jezera Opatijska cerkev na polotoku Tihany Blatno jezero (madžarsko Balaton, nemško Plattensee) je jezero v zahodnem delu Madžarske in hkrati tudi največje jezero v srednji Evropi.
Poglej 5. stoletje in Blatno jezero
Borilne veščine
Borílne veščína ali umétnosti bojevánja so sistemi urejenih metod vadbe telesa in tudi duha, z namenom učinkovitega bojevanja, tako golorokega kot tudi oboroženega.
Poglej 5. stoletje in Borilne veščine
Caserta (pokrajina)
Pokrajina Caserta (v italijanskem izvirniku Provincia di Caserta) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Kampanija.
Poglej 5. stoletje in Caserta (pokrajina)
Dajla
Dajla (italijansko Daila) je naselje na Hrvaškem, ki leži ob zalivu/luki Dajla in ki upravno spada pod mesto Novigrad; le-ta pa spada v Istrsko županijo.
Poglej 5. stoletje in Dajla
Desetletje
Desetletje je čas, ki ga zemlja potrebuje, da deset krat obkroži sonce.
Poglej 5. stoletje in Desetletje
Devín
Pogled na Devín z gradu Cerkev v Devínu Devín (madžarsko Dévény, nemško Theben) je slovaški kraj, ki šteje nekaj manj kot 1000 prebivalcev in je od leta 1946 severno predmestje Bratislave.
Poglej 5. stoletje in Devín
Dionizij (razločitev)
Dionizij označuje imena poganskih bogov, kakor tudi imena več zgodovinskih oseb in svetnikov, od katerih navedimo nekatere.
Poglej 5. stoletje in Dionizij (razločitev)
Dionizij Areopagit
Dionizij Areopagit (grško - Dionysios ho Areopagites), starogrški filozof, teolog in cerkveni oče, * 5./6. stoletje, najverjetneje Sirija.
Poglej 5. stoletje in Dionizij Areopagit
Dolina Aoste
Dolina Aoste (v italijanščini Valle d'Aosta, v francoščini Vallée d'Aoste, v frankoprovansalščini Val d’Oûta) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo in ena od petih s posebnim statutom ter najmanjša po številu prebivalcev in površini, s središčem v glavnem mestu, Aosti.
Poglej 5. stoletje in Dolina Aoste
Dušica Kunaver
Dušica Kunaver, samostojna kulturna publicistka, profesorica angleščine in ruščine v pokoju, * 1937, Ljubljana.
Poglej 5. stoletje in Dušica Kunaver
Efremov kodeks
Stran iz Efrema kodeksa Efremov kodeks (latinsko Codex Ephraemi; oznaka C ali 04) je eden starejših ohranjenih svetopisemskih kodeksov.
Poglej 5. stoletje in Efremov kodeks
Foederati
Foederatus (mn. foederati iz latinske besede foedus, ki pomeni pogodbo ali zvezo) je latinski izraz, katerega pomen in raba sta se s časom spreminjali od zgodnje Rimske republike do konca Zahodnega Rimskega cesarstva.
Poglej 5. stoletje in Foederati
Frigijščina
Frigijščina je izumrli indoevropski jezik, ki je bil v starem veku razširjen v pokrajini Frigiji v osrednji Anatoliji.
Poglej 5. stoletje in Frigijščina
Gelazij
Gelazij označuje več krščanskih zgodovinskih osebnosti, od katerih navedimo nekatere: Gelazij je lahko.
Poglej 5. stoletje in Gelazij
Gradeška laguna
Gradeška laguna (v italijanskem izvirniku Laguna di Grado), je laguna v Jadranskem morju, južno od mesta Oglej.
Poglej 5. stoletje in Gradeška laguna
Hildebrandslied (Hildebrandova pesem)
Prva stran rokopisa Hildebrandslied. Hildebrandslied (Hildebrandova pesem) je fragment germanske pesmi iz 9. stoletja.
Poglej 5. stoletje in Hildebrandslied (Hildebrandova pesem)
Hormizd
Hormizd označuje več oseb, med drugimi tudi perzijske kralje in krščanske svetnike, od katerih navedimo nekatere: Hormizd je lahko: Nekaj pomembnejših kraljev iz perzijske kraljevske rodovine Sasanidov.
Poglej 5. stoletje in Hormizd
Irska gelščina
Írska gélščina ali írščina (Gaeilge na hÉireann) spada skupaj z mansko gelščino in škotsko gelščino v gelsko vejo otoških keltskih jezikov.
Poglej 5. stoletje in Irska gelščina
Jastorfska kultura
Germanska kultura, prva arheološka kultura, ki jo je mogoče prištevati Germanom, je tako imenovana jastorfska kultura, sočasna s halštasko-latensko in je naslednica nordiske bronaste kulture.
Poglej 5. stoletje in Jastorfska kultura
Junaški ep
Junaški ep je osrednja zvrst evropske srednjeveške književnosti.
Poglej 5. stoletje in Junaški ep
Kampo
Kampo je tradicionalna japonska medicina, ki holistično pristopa k skrbi za zdravje.
Poglej 5. stoletje in Kampo
Katari
Katári (v Franciji albižáni po mestu Albi, v Italiji pataréni, v Bosni bogomili) (starogrško καθαροί: katharoí - 'čist') so bili pripadniki več heretičnih ločin iz zgodnjega srednjega veka, ki so zavračali uradno Cerkev in zakramente; katarizem pa je bilo družbeno in versko gibanje z dualističnimi krščanskimi in gnostičnimi elementi, ki se je širilo po Evropi od 11.
Poglej 5. stoletje in Katari
Katoliška dežela Marke
Katoliška dežela Marke je skupno ime za škofije in nadškofije v istoimenski italijanski deželi Marke (Regione Marche).
Poglej 5. stoletje in Katoliška dežela Marke
Kopti
Kopti so etnično-verska skupina v Egiptu in največja krščanska ločina v državi.
Poglej 5. stoletje in Kopti
Kranjsko mestno obzidje
Kranjsko mestno obzidje je obzidje, ki obkroža stari del mesta Kranja.
Poglej 5. stoletje in Kranjsko mestno obzidje
Laeti
Laeti so bili polsvobodni germanski kmetje, ki so jih Rimljani od mlajšega cesarskega obdobja naprej naseljevali na svojem državnem ozemlju.
Poglej 5. stoletje in Laeti
Ližnjan
Ližnjan (italijansko Lisignano) je istrsko naselje na Hrvaškem, na skrajnem jugu istrskega polotoka, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Poglej 5. stoletje in Ližnjan
Ljubljanski vodnjaki
Ljubljanski vodnjaki oziroma fontane so v mestnem jedru prisotni že od njenega nastanka, saj so bili pomembni za razvoj mesta kot takega, za oskrbo ljudi z vodo.
Poglej 5. stoletje in Ljubljanski vodnjaki
Lovrenc na Dravskem polju
Lovrenc na Dravskem polju leži na jugu Dravskega polja, pod Ptujsko Goro, ki je znano romarsko središče.
Poglej 5. stoletje in Lovrenc na Dravskem polju
Marmor cipollino
Vzorec marmorja cipollino iz stebra Maksencijeve bazilike, Rimski forum, Rim. Karistijski marmor ali marmor cipollino je dobil ime v dobi renesanse po čebuli (italijansko: cipolla), današnje ime pa ustreza latinskemu imenu marmor carystium ali marmor iz Karystosa in tudi marmor styrum.
Poglej 5. stoletje in Marmor cipollino
Midraš
Stran iz dela Midraš Midraš (דרש, iskanje, raziskovanje) je metoda tolmačenja verskih besedil Biblije, primerjujoč te z drugimi verskimi teksti.
Poglej 5. stoletje in Midraš
Murano
Otok Murano), je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju. Upravno spada pod italijansko deželo Benečija (pokrajina Benetke). Kakor ostali večji otoki v laguni, je Murano dejansko skupina več manjših otokov. V tem primeru jih je sedem, od katerih dva umetna, ki so povezani z več mostovi preko vmesnih kanalov.
Poglej 5. stoletje in Murano
Notni zapis
Notni zapis (ali glasbena notacija) je znakovni sistem, s katerim zapisujemo glasbena dela.
Poglej 5. stoletje in Notni zapis
Ogamska pisava
Ogamska pisava (keltsko ogham craobh, ang. Ogham - sodobna irščina; srednjeirščina: Ogum, ogom, kasneje ogam) je zgodnjesrednjeveški črkopis, ki se je uporabljala predvsem za pisanje zgodnje irščine (v "ortodoksnih" napisih, od 4. do 6. stoletja n. št.) in kasneje stare irščine (sholastični ogam, od 6.
Poglej 5. stoletje in Ogamska pisava
Paflagonija
Zemljevid Male Azije iz 15. stoletjaPaflagonija (grško: Παφλαγονíα latinsko: Paphlagonia) je antična pokrajina na obali Črnega morja v osrednji severni Anatoliji med Bitinijo in Pontom.
Poglej 5. stoletje in Paflagonija
Pešita
Pešita, Pšitâ (sirsko preprosto), je sirski prevod Svetega pisma Stare in Nove zaveze, ki je nastajal od 2. do 5. stoletja.
Poglej 5. stoletje in Pešita
Pellestrina
Otok Pellestrina), je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju. Upravno spada pod italijansko deželo Benečija (pokrajina Benetke).
Poglej 5. stoletje in Pellestrina
Podzemelj
Podzemelj je naselje v Občini Metlika, ki je od Metlike oddaljen šest kilometrov.
Poglej 5. stoletje in Podzemelj
Pokrajina Macerata
Pokrajina Macerata (v italijanskem izvirniku Provincia di Macerata, izg. Provinča di Mačerata) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Marke.
Poglej 5. stoletje in Pokrajina Macerata
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej 5. stoletje in Poljska
Postira
Postira je naselje na severni obali otoka Brač na Hrvaškem in središče občine Postira, ki poleg istoimenskega obsega še vas Dol in spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.
Poglej 5. stoletje in Postira
Protipapež Lovrenc
Lovrenc, rimski škof in protipapež) rimskokatoliške Cerkve, * 5. stoletje Rim, Rimsko cesarstvo; † po 506 blizu Rima (na Festovem premoženju), Italsko kraljestvo.
Poglej 5. stoletje in Protipapež Lovrenc
Religije v Evropi
publisher.
Poglej 5. stoletje in Religije v Evropi
Rieti (pokrajina)
Pokrajina Rieti (v italijanskem izvirniku Provincia di Rieti, izg. Provinča di Rijeti) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lacij.
Poglej 5. stoletje in Rieti (pokrajina)
Rimska vojna mornarica
Vojna mornarica Rimljanov (lat. classis) je bila ustanovljena med prvo punsko vojno (264 - 241 pr. n. št.) in je trajala do petega stoletja, ko so jo uničili Vandali.
Poglej 5. stoletje in Rimska vojna mornarica
Samostan svetega Jurija, Sirija
Samostan svetega Jurija (arabsko دير مار جرجس, Deir Mar Džirdžis) je grško pravoslavni samostan v severozahodnem predelu Sirije.
Poglej 5. stoletje in Samostan svetega Jurija, Sirija
Seznam desetletij
Seznam desetletij po stoletjih.
Poglej 5. stoletje in Seznam desetletij
Seznam rimskih filozofov
Seznam rimskih filozofov.
Poglej 5. stoletje in Seznam rimskih filozofov
Seznam stoletij
Strani posameznih stoletij vsebujejo desetletja in leta.
Poglej 5. stoletje in Seznam stoletij
Sivas
Sivas (pozno klasična in srednjeveška Sebastia, Sebastea ali Sebasteia (grško: Σεβάστεια, armensko: Սեբաստիա) je danes glavno mesto turške province Sivas. Mesto ima 296.000 prebivalcev (2007).
Poglej 5. stoletje in Sivas
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej 5. stoletje in Srednji vek
Sremska Mitrovica
Sremska Mitrovica (izvirno Сремска Митровица, Srijemska Mitrovica, Szávaszentdemeter) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Sremskega upravnega okraja.
Poglej 5. stoletje in Sremska Mitrovica
Stara angleščina
Stara angleščina (tudi anglosaščina) je zgodnja oblika angleškega jezika, ki se je govorila v delih današnje Anglije in južne Škotske med sredino 5. in sredino 12. stoletja.
Poglej 5. stoletje in Stara angleščina
Stari Slovani
Stari Slovani so bili ljudstvo, iz katerega izvirajo današnji Slovani.
Poglej 5. stoletje in Stari Slovani
Stilit
Stilit (tudi stebrni svetnik) je asket iz prvih stoletij krščanstva, ki živi na stebru (grško stylos).
Poglej 5. stoletje in Stilit
Stolnica sv. Justa, Trst
Stolnica svetega Justa (italijansko Basilica cattedrale di San Giusto Martire) v Trstu je stolnica Škofije Trst in župnijska cerkev.
Poglej 5. stoletje in Stolnica sv. Justa, Trst
Sveti Žiga
Sveti Žiga, mednarodno Sveti Sigismund (tudi Siegismund, Sigmund, Siegmund), burgundski kralj in svetnik katoliške cerkve, * 5. stoletje, † 524.
Poglej 5. stoletje in Sveti Žiga
Timgad
Timgad ((znano tudi kot Marciana Traiana Thamugadi) je bilo rimsko mesto v gorovju Aurès v Alžiriji. Ustanovil ga je rimski cesar Trajan okoli leta 100 našega štetja in ga poimenoval Colonia Marciana Ulpia Traiana Thamugadi, v spomin na svojo mater Marcio, najstarejšo sestro Ulpijo Marciano in očeta Marka Ulpija Trajana.
Poglej 5. stoletje in Timgad
Trg
Moskovski Rdeči trg Trg je urbanistični del mesta, ki praviloma zajema večjo odprto površino (odprt javni prostor), lahko pa je notranjost trga pozidana (npr. Rusjanov trg, Preglov trg in Brodarjev trg v soseski Fužine v Ljubljani).
Poglej 5. stoletje in Trg
Tunizija
Republika Tunizija (tudi samo Tunizija) je arabska in muslimanska država, umeščena ob Sredozemsko morje na severnoafriški obali.
Poglej 5. stoletje in Tunizija
Univerza
Univêrza (knjižno vseučilíšče) je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov.
Poglej 5. stoletje in Univerza
Vezava
Sodoben obrat s stroji za vezavo knjig Po bibliotekarskem terminološkem slovarju je vezava zaščita pisne podlage in pisanja z vezanjem.
Poglej 5. stoletje in Vezava
Viski
Škotski ''blended whisky'' Viski (angleško na Škotskem whisky, na Irskem whiskey; irsko Uisce beatha) je žgana pijača iz ječmena in drugih vrst žit, ki ima korenine na Škotskem in Irskem.
Poglej 5. stoletje in Viski
Vzhodna filozofija
Vzhodna filozofija je izraz, ki ga od 19.
Poglej 5. stoletje in Vzhodna filozofija
Zastava Slovaške
Zastava Slovaške Zastava Slovaške je eden od štirih slovaških državnih simbolov.
Poglej 5. stoletje in Zastava Slovaške
Zgodovina Francije
Zgodovina Francije obravnava zgodovinski pregled dogajanja na ozemlju današnje celinske Francije.
Poglej 5. stoletje in Zgodovina Francije
Zgodovina Italije
Zgodovina Italije se začenja z nastankom mesta Rima v osmem stoletju pr.
Poglej 5. stoletje in Zgodovina Italije
Zgodovina Tunizije
Zgodovina Tunizije obravnava dogajanja v času na prostoru današnje države Tunizije.
Poglej 5. stoletje in Zgodovina Tunizije
Zgodovina Velike Britanije
Zgodovina Britanije je bila do nekaj sto let nazaj polna spopadov in tekmovanja med različnimi nacionalnimi državami na otoku Velika Britanija.
Poglej 5. stoletje in Zgodovina Velike Britanije
1. tisočletje
1.
Poglej 5. stoletje in 1. tisočletje
2. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 2. stoletje pr. n. št. | 1. stoletje pr. n. št. | 1. stoletje | 2.
Poglej 5. stoletje in 2. stoletje
3. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 1. stoletje pr. n. št. | 1. stoletje | 2. stoletje | 3.
Poglej 5. stoletje in 3. stoletje
4. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 1. stoletje | 2. stoletje | 3. stoletje | 4.
Poglej 5. stoletje in 4. stoletje
400.
400. je prvo desetletje v 5. stoletju med letoma 400 in 409.
Poglej 5. stoletje in 400.
410.
410. je drugo desetletje v 5. stoletju med letoma 410 in 419.
Poglej 5. stoletje in 410.
420.
420. je tretje desetletje v 5. stoletju med letoma 420 in 429.
Poglej 5. stoletje in 420.
430.
430. je četrto desetletje v 5. stoletju med letoma 430 in 439.
Poglej 5. stoletje in 430.
440.
440. je peto desetletje v 5. stoletju med letoma 440 in 449.
Poglej 5. stoletje in 440.
450.
450. je šesto desetletje v 5. stoletju med letoma 450 in 459.
Poglej 5. stoletje in 450.
460.
460. je sedmo desetletje v 5. stoletju med letoma 460 in 469.
Poglej 5. stoletje in 460.
470.
470. je osmo desetletje v 5. stoletju med letoma 470 in 479.
Poglej 5. stoletje in 470.
480.
480. je deveto desetletje v 5. stoletju med letoma 480 in 489.
Poglej 5. stoletje in 480.
490.
490. je deseto desetletje v 5. stoletju med letoma 490 in 499.
Poglej 5. stoletje in 490.
6. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 3. stoletje | 4. stoletje | 5. stoletje | 6.
Poglej 5. stoletje in 6. stoletje
7. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 4. stoletje | 5. stoletje | 6. stoletje | 7.
Poglej 5. stoletje in 7. stoletje
8. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 5. stoletje | 6. stoletje | 7. stoletje | 8.
Poglej 5. stoletje in 8. stoletje
Prav tako znan kot V. stoletje.