Hitreje kot brskalnik!
31 odnosi: Al-Gazali, Aleksej I. Komnen, Ana Dalasena, Izak I. Komnen, Mihael Psel, Omar Hajam, Papež Aleksander II., Papež Štefan IX., Papež Viktor II., Seznam bizantinskih cesarjev, Umfredo Hautevillski, Wales, 1005, 1010, 1016, 1018, 1093, 11. stoletje, 1101, 1111, 15. avgust, 18. oktober, 19. december, 28. julij, 28. september, 29. avgust, 5. julij, 57 (število), 973, 986, 995.
Al-Gazali
Abu Hamid Muhamed ibn Muhamed al-Gazali (perzijsko: ابو حامد محمد ابن محمد الغزالی ali اماممحمد غزالی; latinsko Algazel), perzijski mistik in učenjak enciklopedične izobrazbe, * 5. julij 1057, Tus, Horasan, Iran, † 19. december 1111, Tus.
Novo!!: 1057 in Al-Gazali · Poglej več »
Aleksej I. Komnen
Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.
Novo!!: 1057 in Aleksej I. Komnen · Poglej več »
Ana Dalasena
Anna Dalassena, pomembna bizantinska plemkinja, * 1025, † 1102.
Novo!!: 1057 in Ana Dalasena · Poglej več »
Izak I. Komnen
Izak I. Komnen (grško), bizantinski cesar (1057-1059), prvi vladar iz Komnenske dinastije, * okrog 1005, † okrog 1061.
Novo!!: 1057 in Izak I. Komnen · Poglej več »
Mihael Psel
Mihael Psel (Mihael Psellos), bizantinski književnik, filozof, politik in zgodovinar, * okoli 1017, verjetno Bizanc, Bizantinsko cesarstvo, † po 1078.
Novo!!: 1057 in Mihael Psel · Poglej več »
Omar Hajam
Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.
Novo!!: 1057 in Omar Hajam · Poglej več »
Papež Aleksander II.
Papež Aleksander II. ((Papa Alexander Secundus) rojen kot Anzelm od Baggia (Anselmus de Baggio; Anselmo di Baggio), italijanski škof, kardinal in papež, * med 1010 in 1015 Baggio (Milano, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija), † 21. april 1073 Rim (Lacij, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija). Papež je bil od 30. septembra 1061 do svoje smrti 21. aprila 1073. Bil je sedmi papež, ki je izvajal gregorijansko reformo in drugi, ki je začel boj za investituro.
Novo!!: 1057 in Papež Aleksander II. · Poglej več »
Papež Štefan IX.
Papež Štefan IX. ((Papa Stephanus Nonus) rojen kot Friderik Lotarinški (Fridericus Gozzelo Lotharingiae; Friedrich von Lothringen; Federico Gozzelon dei duchi di Lorena; Frédéric Gozzelon de Lorraine.) je bil nemški škof, kardinal in papež, * okrog 1020, Lorena (Sveto rimsko cesarstvo danes: Francija), † 28. julij 1057 Florenca (Toskana, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija). Papež je bil od 3. avgusta 1057 do svoje smrti 29. marca 1058. Bil je šesti nemški papež v zgodovini, a po vrsti peti, ki je uresničeval gregorijansko reformo.
Novo!!: 1057 in Papež Štefan IX. · Poglej več »
Papež Viktor II.
Papež Viktor II. ((Papa Victor Secundus) rojen kot Gebhard von Calw, Dollnstein und Hirschberg (Gebhard comte de Calw, Dollnstein et Hirschberg), je bil nemški škof, kardinal in papež, * okrog 1017, Nordgau ((Bavarska,Nemčija, Sveto rimsko cesarstvo), † 28. julij 1057 Arezzo (Toskana, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija). Papež je bil od 13. aprila 1055 do svoje smrti 28. julija 1057. Bil je peti nemški papež v zgodovini, a po vrsti četrti, ki je uresničeval gregorijansko reformo.
Novo!!: 1057 in Papež Viktor II. · Poglej več »
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Novo!!: 1057 in Seznam bizantinskih cesarjev · Poglej več »
Umfredo Hautevillski
Umfredo Hautevillski (francosko Onfroi de Hauteville. italijansko Umfredo d'Altavilla) z vzdevkom Abagelard je bil od leta 1051 do svoje smrti grof Apulije in Kalabrije, * okoli 1010, Cotentin, Normandija, † avgust 1057, Venosa, Italija.
Novo!!: 1057 in Umfredo Hautevillski · Poglej več »
Wales
Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa. Wales obsega 8,5 odstotka vse površine Združenega kraljestva, v njem pa živi le 5 odstotkov vsega prebivalstva. Približno petina Valižanov še obvlada prvotni keltski valižanski ali kimrijski jezik, število govorcev keltščine pa se nenehno zmanjšuje. Valižanska narodna identiteta med keltskimi Briti se je pojavila po rimskem umiku iz Britanije v 5. stoletju in Wales velja za enega od sodobnih keltskih narodov. Smrt Llywelyna ap Gruffydda leta 1282 je zaznamovala konec osvajanja Walesa Edvarda I., čeprav je Owain Glyndŵr na kratko obnovil neodvisnost Walesa v začetku 15. stoletja. Celoten Wales je bil priključen Angliji in vključen v angleški pravni sistem v skladu z zakonodajo Walesa 1535−42. Prepoznavna valižanska politika se je razvila v 19. stoletju. Valižanski liberalizem, ki ga je Lloyd George ponazoril v začetku 20. stoletja, se je razvil z rastjo socializma in laburistične stranke. Valižanski nacionalni občutek je rasel stoletja; stranka Plaid Cymru (Stranka Walesa) je bila ustanovljena leta 1925, društvo za valižanski jezik leta 1962. Po zakonu vlade Walesa je bil 1998 ustanovljen državni zbor Walesa, ki je odgovoren za vrsto zadev na nižji politični ravni. Ob začetku industrijske revolucije je razvoj rudarske in metalurške industrije preoblikoval državo iz kmetijske družbe v industrijski narod. Izkoriščanje območja južnega Walesa zaradi bogatih nahajališč premoga je povzročilo hitro rast prebivalstva. Dve tretjini prebivalstva živi v glavnem mestu v Cardiffu in okoli njega, Swanseaju, Newportu ter bližnjih dolinah. Tradicionalno izkopavanje premoga in težka industrija sta zdaj v zatonu, zato je gospodarstvo Walesa odvisno od javnega sektorja, lahke industrije, storitvenih dejavnosti in turizma. Čeprav Wales natančno izraža svojo politično in družbeno zgodovino s preostalo Veliko Britanijo in velika večina prebivalstva govori angleško, je država ohranila izrazito kulturno identiteto in je uradno dvojezična. Več kot 560.000 govorcev valižanščine živi v Walesu in ta jezik govori večina prebivalstva v delih na severu in zahodu. Od konca 19. stoletja dalje ima Wales podobo "dežele pesmi", deloma zaradi tradicije eisteddfoda, festivala pesmi in literature. Na številnih mednarodnih športnih dogodkih, kot so svetovno prvenstvo, svetovni pokal v ragbiju in igrah Commonwealtha, ima Wales svoja moštva, čeprav na olimpijskih igrah valižanski športniki tekmujejo v imenu Velike Britanije. Ragbijska zveza (Rugby union) je simbol valižanske identitete in izražanja narodne zavesti. Plaid Cymru, waleška narodna stranka, se zavzema za neodvisnost. Drugi Valižani si prizadevajo za ustanovitev waleškega parlamenta, na katerega naj bi prešle izvršilne naloge londonske osrednje oblasti. Toda waleški volivci so na referendumu leta 1979 prav tak predlog zavrnili. V britanskem spodnjem domu, v katerem je skupno 650 poslancev, ima Wales 38 poslancev. Deželo upravlja Valižanski urad (Welsh Office) v glavnem mestu Cardiff, njegov vodja – državni sekretar za Wales – pa je član britanske vlade.
Novo!!: 1057 in Wales · Poglej več »
1005
1005 (MV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 1057 in 1005 · Poglej več »
1010
Leto 1010 (MX) je navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo v nedeljo.
Novo!!: 1057 in 1010 · Poglej več »
1016
1016 (MXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 1057 in 1016 · Poglej več »
1018
1018 (MXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 1057 in 1018 · Poglej več »
1093
1093 (MXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: 1057 in 1093 · Poglej več »
11. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 8. stoletje | 9. stoletje | 10. stoletje | 11.
Novo!!: 1057 in 11. stoletje · Poglej več »
1101
1101 (MCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 1057 in 1101 · Poglej več »
1111
1111 (MCXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: 1057 in 1111 · Poglej več »
15. avgust
15.
Novo!!: 1057 in 15. avgust · Poglej več »
18. oktober
18.
Novo!!: 1057 in 18. oktober · Poglej več »
19. december
19.
Novo!!: 1057 in 19. december · Poglej več »
28. julij
28.
Novo!!: 1057 in 28. julij · Poglej več »
28. september
28.
Novo!!: 1057 in 28. september · Poglej več »
29. avgust
29.
Novo!!: 1057 in 29. avgust · Poglej več »
5. julij
5.
Novo!!: 1057 in 5. julij · Poglej več »
57 (število)
57 (sédeminpétdeset) je naravno število, za katero velja velja 57.
Novo!!: 1057 in 57 (število) · Poglej več »
973
973 (CMLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: 1057 in 973 · Poglej več »
986
986 (CMLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: 1057 in 986 · Poglej več »
995
995 (CMXCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: 1057 in 995 · Poglej več »
