Odpri v Google MapsKazalo
122 odnosi: Afganistan, Alfred Nobel, Alva Myrdal, Anders Celsius, Apartheid, Astrid Lindgren, Švedi, Črno morje, Bagdad, Baltski ščit, Baltsko morje, Barje, Bizanc, Carl Linnaeus, Dag Hammarskjöld, Danska, Dinamit, Donava, Društvo narodov, Druga svetovna vojna, Du gamla, Du fria, Enciklopedija Britannica, Erozija, Estonija, Evropa, Evropska unija, Finska, Fjel, Göteborg, Gnajs, Gotland, Gozd, Granit, Gustav Vasa, Hälsingland, Henri Dunant, Hrib, Iglasti gozd, Ingmar Bergman, Jämtland, Južna Afrika, Karel XVI. Gustav Švedski, Kaspijsko jezero, Katolištvo, Kattegat, Ledenik, Madžarska, Malmö, Mednarodni denarni sklad, Mihail Gorbačov, ... Razširi indeks (72 več) »
- Države Evropske unije
- Države pakta NATO
- Evropske države
Afganistan
Afganistan (perzijsko in paštunsko افغانستان) je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Švedska in Afganistan
Alfred Nobel
Alfred Bernhard Nobel, švedski kemik, inženir in izumitelj, * 21. oktober 1833, Stockholm, Švedska, † 10. december 1896, Sanremo, Italija.
Poglej Švedska in Alfred Nobel
Alva Myrdal
Alva Myrdal, švedska sociologinja in političarka, nobelovka, * 31. januar 1902, † 1. februar 1986, Stockholm, Švedska. Prejela je Nobelovo nagrado za mir leta 1982 skupaj z Alfonsom Garcío Roblesom za vpliv in pobudo pri razorožitvi in pomiritvi ZDA in Sovjetske zveze med hladno vojno na območju Latinske Amerike.
Poglej Švedska in Alva Myrdal
Anders Celsius
Frederika Akrela, 1769 Anders Celsius (Celzij), švedski astronom, * 27. november 1701, Ovanåker, Švedska, † 25. april 1744, Uppsala, Švedska.
Poglej Švedska in Anders Celsius
Apartheid
Tabla, ki nebelcem prepoveduje zadrževanje na plaži (fotografija: 1989) Apartheid ali apárthajd (dobesedni pomen v angleščini in afrikanščini ločenost) je bila politična doktrina, s katero je vlada Južnoafriške republike imenovala svoj sistem rasne segregacije, zatiranja in izkoriščanja od leta 1948 do 1994.
Poglej Švedska in Apartheid
Astrid Lindgren
Astrid Anna Emilia Lindgren, švedska mladinska pisateljica, * 14. november 1907, Vimmerby, Småland, Švedska, † 28. januar 2002, Stockholm, Švedska.
Poglej Švedska in Astrid Lindgren
Švedi
Švedi so germanski narod, ki govori švedsko in živi pretežno na Švedskem (7,9 milijonov) in na Finskem (okoli 300.000), ter drugje v Skandinaviji, v ZDA (več kot 4 milijonov ljudi je švedskega porekla) in Kanadi.
Poglej Švedska in Švedi
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Švedska in Črno morje
Bagdad
Bágdad je glavno mesto Iraka in Bagdadskega guvernata.
Poglej Švedska in Bagdad
Baltski ščit
Baltski ščit, tudi Baltiški ščit (ali fenoskandijski ščit) je del zemeljske skorje, ki pripada vzhodnoevropskemu kratonu in predstavlja velik del Fenoskandije, severozahodne Rusije in severnega Baltskega morja.
Poglej Švedska in Baltski ščit
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Švedska in Baltsko morje
Barje
Friziji, Nemčija Barje je poseben tip mokrišča, za katerega je značilno stalno ali občasno zastajanje vode.
Poglej Švedska in Barje
Bizanc
thumb Bizanc (grško: Βυζάντιον, latinsko: Bizantium), antično grško mesto, ki so ga na južnem vhodu v Bosporsko ožino leta 667 pred n. št.
Poglej Švedska in Bizanc
Carl Linnaeus
Carl Linnaeus (latinizirano Carolus Linnaeus; po prejemu plemištva kot), švedski botanik, zdravnik in zoolog, * 23. maj 1707, Råshult, Smalandia, Švedska, † 10. januar 1778, Uppsala.
Poglej Švedska in Carl Linnaeus
Dag Hammarskjöld
Dag Hammarskjöld, švedski ekonomist, pravnik, diplomat in politik, * 29. julij 1905, Jönköping, Švedska, † 18. september 1961, blizu Ndole, Severna Rodezija (zdaj Zambija).
Poglej Švedska in Dag Hammarskjöld
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Poglej Švedska in Danska
Dinamit
Dinamit je prvi kemični eksploziv, močnejši od črnega smodnika, s katerim se je dalo varno upravljati.
Poglej Švedska in Dinamit
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Švedska in Donava
Društvo narodov
Simbol Lige narodov Društvo narodov (oziroma Liga narodov,, , ) je bila mednarodna organizacija, ustanovljena leta 10.
Poglej Švedska in Društvo narodov
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Švedska in Druga svetovna vojna
Du gamla, Du fria
Du gamla, Du fria (slovensko Ti stara, ti svobodna) je himna Švedske.
Poglej Švedska in Du gamla, Du fria
Enciklopedija Britannica
Oglas iz leta 1913 za 11. izdajo enciklopedije Enciklopedija Britannica je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771.
Poglej Švedska in Enciklopedija Britannica
Erozija
Erozija prsti Erozíja je premikanje prsti zaradi vetra, vode, ledu, gravitacije ali delovanja živih organizmov, ki neprestano spreminja obliko zemeljskega površja.
Poglej Švedska in Erozija
Estonija
Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.
Poglej Švedska in Estonija
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Švedska in Evropa
Evropska unija
Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.
Poglej Švedska in Evropska unija
Finska
Republika Finska (finsko: Suomi, švedsko: Finland) je obmorska Nordijska država, ki na jugozahodu meji na Baltsko morje, na jugovzhodu na Finski zaliv, na zahodu na Botniški zaliv.
Poglej Švedska in Finska
Fjel
Fjél (iz staronorveškega fall, fjall, 'gora', 'visoka planota'Falk and Torp (2006:161).) je visoka in pusta krajinska značilnost, kot je gora ali visoka planota, pokrita z barjem.
Poglej Švedska in Fjel
Göteborg
Göteborg (angl. Gothenburg, zastarelo nemško Got(h)enburg) je drugo največje mesto na Švedskem.
Poglej Švedska in Göteborg
Gnajs
Vzorec gnajsa kaže "gnajsove pasove". Gnajs je pogost in splošno razširjen tip kamnine, nastale v visoko kvalitetnih regionalnih metamorfnih procesih že obstoječih formacij, ki so bile prvotno bodisi magmatske ali sedimentne kamnine.
Poglej Švedska in Gnajs
Gotland
Gotland je province in občina na Švedskem in je tudi največji otok Baltskega morja.
Poglej Švedska in Gotland
Gozd
Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.
Poglej Švedska in Gozd
Granit
ZDA Granit je zrnata magmatska kamnina, ki je svetlejše barve.
Poglej Švedska in Granit
Gustav Vasa
Gustav I., rojen kot Gustav Eriksson v plemiški rodbini Vasa, kasneje znan kot Gustav Vasa, je bil od leta 1523 svoje smrti leta 1560 švedski kralj, * 12. maj 1496, † 29. september 1560, Stockholm.
Poglej Švedska in Gustav Vasa
Hälsingland
Hälsingland je pokrajina na Švedskem in šteje okoli 133,540 prebivalcev.
Poglej Švedska in Hälsingland
Henri Dunant
Jean Henri Dunant, švicarski mirovnik in humanist, * 8. maj 1828, Ženeva, Švica, † 30. oktober 1910, Heiden.
Poglej Švedska in Henri Dunant
Hrib
Hríb je srednje visoka vzpetina na zemeljskem površju, višja od griča in nižja od gore, ki ima na terenu enega ali več topografskih vrhov.
Poglej Švedska in Hrib
Iglasti gozd
Iglasti gozd, Ontario, Kanada. Iglasti gozd (ljudsko tudi črni gozd) je gozdno zemljišče, na katerem je več kot 75 % dreves iglavcev.
Poglej Švedska in Iglasti gozd
Ingmar Bergman
Ernst Ingmar Bergman, švedski gledališki in filmski režiser, * 14. julij 1918, Uppsala, † 30. julij 2007.
Poglej Švedska in Ingmar Bergman
Jämtland
Jämtland (jémtland) je obsežna pokrajina na severozahodnem delu osrednje Švedske.
Poglej Švedska in Jämtland
Južna Afrika
Južna Afrika, uradno Republika Južna Afrika (pogosto napačno imenovana Južnoafriška republika) je republika na skrajnem jugu Afrike.
Poglej Švedska in Južna Afrika
Karel XVI. Gustav Švedski
Karel XVI.
Poglej Švedska in Karel XVI. Gustav Švedski
Kaspijsko jezero
Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) je veliko endoreično vodno telo, ki leži na meji med Azijo in ruskim delom Evrope.
Poglej Švedska in Kaspijsko jezero
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Švedska in Katolištvo
Kattegat
Kattegat; Kattegatt) je 30.000 km² veliko morsko območje, ki ga na zahodu omejujejo polotok Jutlandija, otoki Danskih prelivov in Baltsko morje na jugu ter province Bohuslän, Västergötland, Halland in Skåne na Švedskem na vzhodu. Baltsko morje se izliva v Kattegat skozi Danske prelive.
Poglej Švedska in Kattegat
Ledenik
Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.
Poglej Švedska in Ledenik
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Švedska in Madžarska
Malmö
Malmö (IPA) je tretje največje mesto na Švedskem.
Poglej Švedska in Malmö
Mednarodni denarni sklad
Mednarodni denarni sklad (kratica MDS; angleško International Monetary Fund; kratica IMF) je mednarodna finančna organizacija.
Poglej Švedska in Mednarodni denarni sklad
Mihail Gorbačov
Mihail Sergejevič Gorbačov (IPA), ruski politik in pravnik, nobelovec, * 2. marec 1931, Privolno, Stavropolski okraj, Sovjetska zveza, † 30. avgust 2022, Moskva, Rusija.
Poglej Švedska in Mihail Gorbačov
Mir (družbeno stanje)
Simbol za mir Mir opisuje družbo ali razmerje, ki operira harmonično in brez nasilnega konflikta.
Poglej Švedska in Mir (družbeno stanje)
Močvirje
Močvirje Močvirje je območje (biom), kjer ima podzemna voda stalen ali občasen stik s površinsko vodo, ali površinska voda zaradi geološke sestave tal ne more pronicati v tla.
Poglej Švedska in Močvirje
Monarhija
Nedržavne monarhije (delni seznam) Monarhija (starogrško μοναρχία monarchía 'vladavina enega') je oblika vladavine, kjer pripada najvišja oblast vladarju (na primer kralju).
Poglej Švedska in Monarhija
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Poglej Švedska in Morje
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Švedska in Napoleon Bonaparte
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Poglej Švedska in Napoleonske vojne
Narava
Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.
Poglej Švedska in Narava
Nikaragva
Nikaragva, uradno Republika Nikaragva (República de Nicaragua), je največja država v Srednji Ameriki, ki na severu meji na Honduras, Karibe na vzhodu, Kostariko na jugu in Tihi ocean na zahodu.
Poglej Švedska in Nikaragva
Nobelova nagrada
Nobelova nagrada (švedsko Nobelpriset, norveško Nobelprisen) je vsaka od petih nagrad, ki se podeljujejo enkrat letno za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi v petih kategorijah.
Poglej Švedska in Nobelova nagrada
Nobelova nagrada za mir
Nobelova nagrada za mir je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za dosežke pri vzpostavljanju miru v mednarodni politiki.
Poglej Švedska in Nobelova nagrada za mir
Norveška
Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.
Poglej Švedska in Norveška
Občina
Slovenske občine, stanje od maja 2006 naprej. Vir podatkov: GURS Óbčina je osnovna lokalna skupnost, ki v okviru zakonodaje samostojno ureja svoje zadeve in izvaja določene zakonske predpise in naloge na področjih, ki so ji dodeljeni.
Poglej Švedska in Občina
Olof Palme
Sven Olof Joachim Palme, švedski politik in državnik, * 30. januar 1927, Stockholm, Švedska, † 28. februar 1986, Stockholm, Švedska.
Poglej Švedska in Olof Palme
Organizacija združenih narodov
New Yorku. Urad OZN v Ženevi. Zastave članic pred sedežem generalne skupščine v New Yorku Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta.
Poglej Švedska in Organizacija združenih narodov
Oslo
Oslo je glavno in najbolj naseljeno mesto Norveške.
Poglej Švedska in Oslo
Parlamentarni sistem
Parlamentarni sistem, znan tudi pod imenom parlamentarizem, je politični sistem, kjer zakonodajno vejo oblasti predstavlja parlament.
Poglej Švedska in Parlamentarni sistem
Podzemna železnica
Prihod vlaka podzemne železnice na postajo v Glasgowu Mexique metro Linija 1 od pariškega metroja v Porte Maillot Logo londonske podzemne železnice Podzémna želéznica ali metró je oblika železniškega množičnega javnega prevoza.
Poglej Švedska in Podzemna železnica
Predsednik vlade Švedske
Predsednik vlade Kraljevine Švedske (švedsko: statsminister, dobesedno: državni minister) je vodja Vlade Kraljevine Švedske.
Poglej Švedska in Predsednik vlade Švedske
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Švedska in Protestantizem
Raoul Wallenberg
Raoul Gustav Wallenberg, švedski poslovnež, diplomat in človekoljub, * 4. avgust 1912, Lidingö, Švedska, † 17. julij 1947 (?), Sovjetska zveza.
Poglej Švedska in Raoul Wallenberg
Rdeči križ
Rdeči križ je mednarodna organizacija, ki je bila ustanovljena 23. oktobra 1863 v Ženevi, ko so se srečali predstavniki 16 držav in na pobudo Jeana Henrija Dunanta ustanovili človekoljubno organizacijo Mednarodni Rdeči križ.
Poglej Švedska in Rdeči križ
Severna Amerika
Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.
Poglej Švedska in Severna Amerika
Severna Evropa
Evropske države po delitvi Združenih narodov; severnoevropske so pobarvane temno modro. Severna regija Evrope ima več definicij.
Poglej Švedska in Severna Evropa
Seznam suverenih držav
Seznam suverenih držav. Na svetu je trenutno 195 povsem neodvisnih držav.
Poglej Švedska in Seznam suverenih držav
Skandinavija
Zemljevid, ki prikazuje dve splošni definiciji "Skandinavije"; kulturna, zgodovinska in etnojezikovna regija v severni Evropi Skandinavija (danščina, švedščina in arhaična danonorveščina: Skandinavien; norveščina, ferščina in finščina: Skandinavia; Skandinavía; samijski jezik: Skadesi-suolu, Skađsuâl) je podregija v Severni Evropi z močnimi zgodovinskimi, kulturnimi in jezikovnimi vezmi med njenimi konstitutivnimi narodi.
Poglej Švedska in Skandinavija
Skandinavske države
Države in ozemlja ''Nordijskega sveta'' Skandinavske države so peterica držav Danska, Norveška, Švedska, Finska in Islandija na severu Evrope, natančneje v Skandinaviji.
Poglej Švedska in Skandinavske države
Skandinavsko gorovje
Skandinavsko gorovje ali Scandes je gorovje, ki poteka preko Skandinavskega polotoka.
Poglej Švedska in Skandinavsko gorovje
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Švedska in Sovjetska zveza
Srednjeevropski čas
Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.
Poglej Švedska in Srednjeevropski čas
Srednjeevropski poletni čas
Srédnjeevrópski polétni čàs (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).
Poglej Švedska in Srednjeevropski poletni čas
Stockholm
Stockholm je glavno mesto Švedske, ki leži na vzhodni obali Baltika ob vhodu v jezero Mälaren.
Poglej Švedska in Stockholm
Terciar
Terciar je geološka doba v kenozoiku, ki se je začela približno pred 64 milijoni let s koncem krede in končala z začetkom kvartarja pred približno 1,6 milijonom let.
Poglej Švedska in Terciar
Tundra
Tundra v Sibiriji Tundra je brezdrevesna pokrajina, pokrita z mahovi in lišaji.
Poglej Švedska in Tundra
Ulf Kristersson
Ulf Hjalmar Ed Kristersson, švedski politik, * 29. december 1963, Lund Kristersson je švedski politik, od oktobra 2022 predsednik švedske vlade.
Poglej Švedska in Ulf Kristersson
Univerza
Univêrza (knjižno vseučilíšče) je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov.
Poglej Švedska in Univerza
Uppsala
Zračni posnetek mesta Uppsala je četrto največje švedsko mesto in glavno mesto istoimenskega okrožja.
Poglej Švedska in Uppsala
Ustavna monarhija
Današnje ustavne monarhije; države, ki imajo vzporedni parlamentarni sistem so obarvane rdeče, druge pa vijolično Ustavna monarhija je državna ureditev, v kateri je državni voditelj monarh, njegova politična moč pa je omejena z določili ustave (po čemer se loči od absolutne monarhije).
Poglej Švedska in Ustavna monarhija
Vänern
Vänern je največje jezero na Švedskem, ki leži na jugozahodnem delu države in predstavlja del ozemelj pokrajin Västergötland, Dalsland in Värmland.
Poglej Švedska in Vänern
Vietnam
Vietnam, uradno Socialistična republika Vietnam, je država v Jugovzhodni Aziji, na vzhodnem robu celinske jugovzhodne Azije, s površino 311.699 kvadratnih kilometrov in 96 milijoni prebivalcev, zaradi česar je petnajsta najbolj naseljena država na svetu.
Poglej Švedska in Vietnam
Vlada
Vlada je izvršna oblast in kolegijski organ, ki jo predstavlja.
Poglej Švedska in Vlada
Volga
Volga je reka, ki teče po zahodni Rusiji od izvira v Valdajskem hribovju v Tverski oblasti do izliva v Kaspijsko jezero.
Poglej Švedska in Volga
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Švedska in Vzhodna pravoslavna cerkev
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Švedska in Združene države Amerike
Zlatan Ibrahimović
Zlatan Ibrahimović, švedski nogometaš bošnjaško-hrvaškega rodu, * 3. oktober 1981, Malmö, Švedska.
Poglej Švedska in Zlatan Ibrahimović
1. januar
1.
Poglej Švedska in 1. januar
1. marec
1.
Poglej Švedska in 1. marec
1164
1164 (MCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Švedska in 1164
1252
1252 (MCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Švedska in 1252
1350
1350 (MCCCL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Švedska in 1350
1397
1397 (MCCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Švedska in 1397
1520
1520 (MDXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Švedska in 1520
1523
1523 (MDXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Švedska in 1523
1634
1634 (MDCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Švedska in 1634
1635
1635 (MDCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Švedska in 1635
1697
1697 (MDCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Švedska in 1697
1700
1700 (MDCC) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa prestopno leto, ki se je pričelo na ponedeljek.
Poglej Švedska in 1700
1721
1721 (MDCCXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Švedska in 1721
1810
1810 (MDCCCX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Švedska in 1810
1814
1814 (MDCCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Švedska in 1814
1889
1889 (MDCCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Švedska in 1889
1901
1901 (MCMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Švedska in 1901
1905
1905 (MCMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Švedska in 1905
1917
1917 (MCMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Švedska in 1917
1932
1932 (MCMXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Švedska in 1932
1940
1940 (MCMXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Švedska in 1940
1969
1969 (MCMLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Švedska in 1969
1973
1973 (MCMLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Švedska in 1973
1976
1976 (MCMLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Švedska in 1976
1982
1982 (MCMLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Švedska in 1982
1986
Porušen reaktor 4 v jedrski elektrarni v Černobilu po eksploziji. 1986 (MCMLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Švedska in 1986
1995
1995 (MCMXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Švedska in 1995
2002
2002 (MMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Švedska in 2002
Glej tudi
Države Evropske unije
Države pakta NATO
Evropske države
Prav tako znan kot Kraljevina Švedska.