Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Šupiluliuma I. in Mitani

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Šupiluliuma I. in Mitani

Šupiluliuma I. vs. Mitani

Šupiluliuma I. je bil kralj Hetitskega kraljestva, ki je vladal okoli 1344-1322 pr. Mitani (hetitski klinopis Mi-ta-an-ni) ali Hanigalbat (hetitski klinopis Ḫa-ni-gal-bat) v asirskih besedilih ali Naharin v egipčanskih besedilih je bila od leta 1500-1300 pr.

Podobnosti med Šupiluliuma I. in Mitani

Šupiluliuma I. in Mitani še 21 stvari v skupni (v Unijapedija): Amarnska pisma, Šattivaza, Šupiluliuma I., Babilonija, Bronasta doba, Ehnaton, Evfrat, Hatuša, Hatušili III., Hetiti, Kizuvatna, Kratka kronologija, Muršili II., Muršili III., Sirija, Sredozemsko morje, Stari Egipt, Tudhalija I., Tudhalija II., Tudhalija III., Vezir.

Amarnska pisma

EA 161, pismo Amurrujskega vladarja Aziruja egipčanskemu faraonu Amarnska pisma, včasih tudi Amarnska korespondenca ali Amarnske tablice, so arhiv dopisov, napisanih na glinastih tablicah.

Šupiluliuma I. in Amarnska pisma · Amarnska pisma in Mitani · Poglej več »

Šattivaza

Šattivaza (huritsko Kili-Tešup), včasih tudi Kurtivaza ali Mattivaza, je bil v 14.

Šattivaza in Šupiluliuma I. · Šattivaza in Mitani · Poglej več »

Šupiluliuma I.

Šupiluliuma I. je bil kralj Hetitskega kraljestva, ki je vladal okoli 1344-1322 pr.

Šupiluliuma I. in Šupiluliuma I. · Šupiluliuma I. in Mitani · Poglej več »

Babilonija

Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.

Šupiluliuma I. in Babilonija · Babilonija in Mitani · Poglej več »

Bronasta doba

Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.

Šupiluliuma I. in Bronasta doba · Bronasta doba in Mitani · Poglej več »

Ehnaton

Ehnaton (On, ki služi Atonu), prva štiri leta vladanja Amenhotep IV. (Amon je zadovoljen), helenizirano v Amenofis IV., je bil staroegipčanski faraon iz Osemnajste dinastije, ki je vladal 17 let, * ni znano, † verjetno 1335 pr. n. št. Slaven je predvsem zato, ker je opustil tradicionalno egipčansko mnogoboštvo in uvedel čaščenje, osredotočeno na Atona, ki je včasih označeno kot monolatristično, henoteistično ali celo kvazi-monoteistično.

Šupiluliuma I. in Ehnaton · Ehnaton in Mitani · Poglej več »

Evfrat

Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo.

Šupiluliuma I. in Evfrat · Evfrat in Mitani · Poglej več »

Hatuša

Hatuša (hetitsko Ḫa-at-tu-ša, turško Hattuşaş), v bronasti dobi prestolnica Hetitskega cesarstva.

Šupiluliuma I. in Hatuša · Hatuša in Mitani · Poglej več »

Hatušili III.

Hatušili III. je bil v letih 1267 pr.

Šupiluliuma I. in Hatušili III. · Hatušili III. in Mitani · Poglej več »

Hetiti

Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.

Šupiluliuma I. in Hetiti · Hetiti in Mitani · Poglej več »

Kizuvatna

Kizzuwatna ali Kizzuwadna) je bilo kraljestvo iz 2. tisočletja pred našim štetjem. Kraljestvo je ležalo v višavjih jugo vzhodne Male Azije v zalivu Iskenderun (turško: İskenderun Körfezi) na skrajnem severovzhodu Sredozemskega morja med gorovjem Taurus in reko Ceyahan. Središče kraljestva je bilo mesto Kummanni. Nekateri deli kraljestva so bili kasneje znani kot Kilikija.

Šupiluliuma I. in Kizuvatna · Kizuvatna in Mitani · Poglej več »

Kratka kronologija

Kratka kronologija je ena od kronologij bližnjevzhodne bronaste in zgodnje železne dobe, v kateri sta fiksna datuma vladavina Hamurabija (1728-1686 pr. n. št.) in opustošenje Babilona leta 1531 pr.

Šupiluliuma I. in Kratka kronologija · Kratka kronologija in Mitani · Poglej več »

Muršili II.

Muršili II. je bil kralj Hetitskega cesarstva (Novo kraljestvo), ki je vladal okoli 1321–1295 pr.

Šupiluliuma I. in Muršili II. · Mitani in Muršili II. · Poglej več »

Muršili III.

Muršili III. ali Urhi-Tešub je bil kralj Hetitov (Novo kraljestvo), ki je prišel na prestol po smrti svojega očeta Muvatalija II. leta 1272 pr.

Šupiluliuma I. in Muršili III. · Mitani in Muršili III. · Poglej več »

Sirija

Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.

Šupiluliuma I. in Sirija · Mitani in Sirija · Poglej več »

Sredozemsko morje

Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.

Šupiluliuma I. in Sredozemsko morje · Mitani in Sredozemsko morje · Poglej več »

Stari Egipt

Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.

Šupiluliuma I. in Stari Egipt · Mitani in Stari Egipt · Poglej več »

Tudhalija I.

Tudhalija I., včasih tudi Tudhalija II.

Šupiluliuma I. in Tudhalija I. · Mitani in Tudhalija I. · Poglej več »

Tudhalija II.

Tudhalija II., včasih tudi Tudhalija III., je bil kralj Hetitskega imperija (Novo kraljestvo), ki je vladal od okoli 1360 (?) do 1344 pr.

Šupiluliuma I. in Tudhalija II. · Mitani in Tudhalija II. · Poglej več »

Tudhalija III.

Tudhalija III. je bil kratkoživ kralj Novega hetitskega kraljestva (cesarstva), ki je vladal okoli leta 1344 pr.

Šupiluliuma I. in Tudhalija III. · Mitani in Tudhalija III. · Poglej več »

Vezir

Mehmed Paša Sokolović (1505–1579), veliki vezir Osmanskega cesarstva Vezir je beseda perzijskega porekla, ki je v različnih islamskih družbah in kulturah pomenila politika na visokem državnem položaju.

Šupiluliuma I. in Vezir · Mitani in Vezir · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Šupiluliuma I. in Mitani

Šupiluliuma I. 37 odnose, medtem ko je Mitani 102. Saj imajo skupno 21, indeks Jaccard je 15.11% = 21 / (37 + 102).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Šupiluliuma I. in Mitani. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: