Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Šubići in Bribir, Skradin
Šubići in Bribir, Skradin še 12 stvari v skupni (v Unijapedija): Šibenik, Županija, Béla III., Béla IV. Ogrski, Beneška republika, Bosna, Dalmacija, Knin, Krka (Hrvaška), Pavel I. Šubić Bribirski, Skradin, Zadar.
Šibenik
Šibenik je mesto z okoli 34.000 prebivalci (mestna občina 46.000) in pristanišče v severni Dalmaciji, ki je upravno središče Šibeniško-kninske županije in sedež istoimenske rimskokatoliške škofije (ki je del Splitske metropolije), pa tudi Dalmatinske eparhije Srbske pravoslavne cerkve.
Šibenik in Šubići · Šibenik in Bribir, Skradin ·
Županija
Županija je upravnoadministrativna enota enota na Madžarskem in na Hrvaškem.
Šubići in Županija · Bribir, Skradin in Županija ·
Béla III.
Béla III. (madžarsko: III. Béla, hrvaško: Bela III, slovaško: Belo III), kralj Madžarske in kralj Hrvaške (1172-1196), vojvoda Hrvaške in Dalmacije (1161-1163), pripadnik dinastije Árpádovcev, * okrog 1148, † 23. april 1196.
Šubići in Béla III. · Béla III. in Bribir, Skradin ·
Béla IV. Ogrski
Béla IV. je bil od leta 1235 do 1270 ogrski in hrvaški kralj in od leta 1254 do 1258 štajerski vojvoda, * 1206, † 3. maj 1270.
Šubići in Béla IV. Ogrski · Béla IV. Ogrski in Bribir, Skradin ·
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Šubići in Beneška republika · Beneška republika in Bribir, Skradin ·
Bosna
Bosna v sedanjih mejah Bosna je zgodovinska in geografska regija Bosne in Hercegovine.
Šubići in Bosna · Bosna in Bribir, Skradin ·
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Šubići in Dalmacija · Bribir, Skradin in Dalmacija ·
Knin
Knin je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod Šibeniško-kninsko županijo.
Šubići in Knin · Bribir, Skradin in Knin ·
Krka (Hrvaška)
Slapovi Krke Hrvaška reka Krka (75 km) izvira pod Dinaro blizu hrvaško-bosanskohercegovske meje 3,5 km severovzhodno od Knina.
Šubići in Krka (Hrvaška) · Bribir, Skradin in Krka (Hrvaška) ·
Pavel I. Šubić Bribirski
Pavel I. Šubić Bribirski (okoli 1245 – 1. maj 1312) je bil Ban Hrvaške med leti 1275 in 1312, in gospodar Bosne od leta 1299 do 1312. Bil je najstarejši sin plemiča Štefana II. Šubića. Podedoval je naslov grofa Bribirskega. Za bana je bil imenovan leta 1273 in naslednjega leta razrešen, zaradi sodelvanja v sporu med dalmatinskimi obalnimi mesti Trogirjem in Splitom. Za bana je bil ponovno postavljen leta 1275. S pomočjo svojih bratov, Mladena I. in Jurija I., je Pavel uveljavil neposredno oblast nad večino obalnih mest. Zavzetje ozemlja plemiške rodbine Kačićev v južni Hrvaški, ki so bili znani po piratstvu na Jadranskem morju, je povzročilo konflikt z Benečani. V tem času so Šubići postali zavezniki z Anžujci iz Neaplja. Boji z Benečani so potekali do mirovnega sporazuma leta 1294. V času nasledstvene krize na ogrskem prestolu v 1290-tih, se je Pavel pojavil kot eden najmočnejših oligarhov v kraljevini, ki je bil glavni zaveznik Anžujcev v njihovem boju z Árpádovci. Pavel je leta 1300 povabil anžujskega pretendenta na prestol Karla Roberta v Split in od tod ga je spremljal v Zagreb, kjer je bil priznan za kralja Ogrske in Hrvaške. Pavel nato ni sodeloval v dejavnosti Karla na Ogrskem, kjer ga niso priznali kot kralja še naslednjih 10 let. Pavel je svoje ozemlje razširil na vzhod na Banovina Bosno leta 1299, ter na Hum leta 1301, katerega teritorij je razdelil med člane svoje družine. Leta 1304 je Pavel vodil vojaški pohod v Bosno, kjer so uporniki ubili njegovega brata Mladena I., ki ga je imenoval za Bosanskega bana. Upor je zadušil in za Bosanskega bana postavil sina Mladena II. Kraljeva oblast nad ozemlji, ki jih je obvladoval Pavel je bila le nominalna skozi vse obdobje njegovega vladanja, v katerem je zagotovil družinsko dednost njegovih nazivov. Njegov sedež je bil v Bribirju in v mestu Skradin. Izdajal je svoj denar, ki so ga kovali iz srebra iz Bosne, ter ustanovil tri nove Katoliške škofije na Hrvaškem. Leta 1311 je pomagal upornikom proti Benetkam v Zadru in pridobil kontrolo nad mestom, kar je vodilo v novo vojno z Benečani. Pavel je umrl kmalu po zavzetju Zadra, v maju 1312, ko so se odvijala pogajanja z Benečani. Nasledil ga je najstarejši sin Mladen II.
Šubići in Pavel I. Šubić Bribirski · Bribir, Skradin in Pavel I. Šubić Bribirski ·
Skradin
Skradin je mesto na Hrvaškem oz.
Šubići in Skradin · Bribir, Skradin in Skradin ·
Zadar
Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Šubići in Bribir, Skradin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Šubići in Bribir, Skradin
Primerjava med Šubići in Bribir, Skradin
Šubići 68 odnose, medtem ko je Bribir, Skradin 80. Saj imajo skupno 12, indeks Jaccard je 8.11% = 12 / (68 + 80).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Šubići in Bribir, Skradin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
