Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Štefan Dragutin in Andrej III. Ogrski

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Štefan Dragutin in Andrej III. Ogrski

Štefan Dragutin vs. Andrej III. Ogrski

Štefan Dragutin (srbsko Стефан Драгутин, Stefan Dragutin, madžarsko Dragutin István) je bil od leta 1276 do 1282 kralj Kraljevine Srbije. Andrej III.

Podobnosti med Štefan Dragutin in Andrej III. Ogrski

Štefan Dragutin in Andrej III. Ogrski še 10 stvari v skupni (v Unijapedija): Béla IV. Ogrski, Karel I. Ogrski, Karel II. Anžujski, Karel Martel, Katolištvo, Kumani, Ladislav IV. Ogrski, Madžarščina, Slavonija, Transilvanija.

Béla IV. Ogrski

Béla IV. je bil od leta 1235 do 1270 ogrski in hrvaški kralj in od leta 1254 do 1258 štajerski vojvoda, * 1206, † 3. maj 1270.

Štefan Dragutin in Béla IV. Ogrski · Andrej III. Ogrski in Béla IV. Ogrski · Poglej več »

Karel I. Ogrski

Karel I. Ogrski tudi Karel Robert, ogrski in hrvaški kralj, * 1288, Neapelj, † 16. julij 1342, Visegrád.

Štefan Dragutin in Karel I. Ogrski · Andrej III. Ogrski in Karel I. Ogrski · Poglej več »

Karel II. Anžujski

Karel II.

Štefan Dragutin in Karel II. Anžujski · Andrej III. Ogrski in Karel II. Anžujski · Poglej več »

Karel Martel

Karel Martel (lat. Carolus Martellus; francosko Charles Martel), frankovski majordom, * 23. avgust 686, Herstal, sedanja Belgija, † 22. oktober 741, Quierzy, Francija.

Štefan Dragutin in Karel Martel · Andrej III. Ogrski in Karel Martel · Poglej več »

Katolištvo

Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.

Štefan Dragutin in Katolištvo · Andrej III. Ogrski in Katolištvo · Poglej več »

Kumani

''Poselitev Kumanov in njihovih sosedov okoli leta 1200'' Kumáni (bolgarsko кумани, madžarsko kunok, rusko по́ловцы (polovci), кума́ны, за́падные кыпчаки́ (zahodni Kipčaki) ali кимаки (kimaki), turško Kumanlar) so bila nomadska plemena turškega porekla, ki so se leta 1055 začela seliti iz južnoruskih step in okrog leta 1100 prišli v Moldavijo in Vlaško.

Štefan Dragutin in Kumani · Andrej III. Ogrski in Kumani · Poglej več »

Ladislav IV. Ogrski

Ladislav IV., znan tudi kot Ladislav Kuman (madžarsko IV. (Kun) László, hrvaško Ladislav IV. Kumanac, slovaško Ladislav IV. Kumánsky), je bil od leta 1272 do 1290 kralj Ogrske in Hrvaške, * 5. avgust 1262, † 10. julij 1290.

Štefan Dragutin in Ladislav IV. Ogrski · Andrej III. Ogrski in Ladislav IV. Ogrski · Poglej več »

Madžarščina

Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.

Štefan Dragutin in Madžarščina · Andrej III. Ogrski in Madžarščina · Poglej več »

Slavonija

Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.

Štefan Dragutin in Slavonija · Andrej III. Ogrski in Slavonija · Poglej več »

Transilvanija

Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.

Štefan Dragutin in Transilvanija · Andrej III. Ogrski in Transilvanija · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Štefan Dragutin in Andrej III. Ogrski

Štefan Dragutin 56 odnose, medtem ko je Andrej III. Ogrski 56. Saj imajo skupno 10, indeks Jaccard je 8.93% = 10 / (56 + 56).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Štefan Dragutin in Andrej III. Ogrski. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:

Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »