Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Španska kolonizacija Amerik in Kolumbija

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Španska kolonizacija Amerik in Kolumbija

Španska kolonizacija Amerik vs. Kolumbija

Španska kolonizacija Amerik se je začela leta 1493 na karibskem otoku Hispaniola po prvem potovanju genovskega pomorščaka Krištofa Kolumba leta 1492 po naročilu kastiljske kraljice Izabele I. Ta čezmorska ozemlja Španskega imperija so bila pod jurisdikcijo kastiljske krone, dokler zadnje ozemlje ni bilo izgubljeno leta 1898. Kolumbija (špansko), uradno Republika Kolumbija, je država v Južni Ameriki.

Podobnosti med Španska kolonizacija Amerik in Kolumbija

Španska kolonizacija Amerik in Kolumbija še 18 stvari v skupni (v Unijapedija): Amazonski deževni gozd, Španski imperij, Bogota, Cartagena, Kolumbija, Ciudad de México, Dominikanska republika, Ekvador, Gonzalo Jiménez de Quesada, Haiti, Južna Amerika, Karibi, Konkvistador, Krištof Kolumb, Lima, Ljudstvo Muisca, Peru, Quito, Suženjstvo.

Amazonski deževni gozd

Amazonski deževni gozd ali amazonska džungla, tudi Amazonija, je vlažen širokolistni tropski deževni gozd v amazonskem biomu, ki pokriva večino porečja Amazonke v Južni Ameriki.

Španska kolonizacija Amerik in Amazonski deževni gozd · Amazonski deževni gozd in Kolumbija · Poglej več »

Španski imperij

Španski imperij bil je prvi pravi svetovni kolonialni imperij in istočasno prva evropska država, v kateri sonce ni nikoli zašlo.

Španska kolonizacija Amerik in Španski imperij · Španski imperij in Kolumbija · Poglej več »

Bogota

Bogotá (/ˌboʊɡəˈtɑː/, španščina), uradno Bogotá, Distrito Capital, ki je bil v preteklosti v španskem obdobju in med letoma 1991 in 2000 znana kot Santa Fe de Bogotá, je glavno in največje mesto Kolumbije, ki se upravlja kot okrožje Capital District, pa tudi glavno mesto okoliškega departmaja Cundinamarca, čeprav ni njegov del.

Španska kolonizacija Amerik in Bogota · Bogota in Kolumbija · Poglej več »

Cartagena, Kolumbija

Cartagena, mesto znano že od kolonialne dobe kot Cartagena de Indias (špansko:, je mesto in glavno pristanišče na severni obali Kolumbije v Karibski naravni regiji. Strateška lokacija mesta med rekama Magdalena in Sinú, ki je bilo ustanovljeno leta 1533, je omogočilo enostaven dostop do notranjosti Nove Granade in postalo glavno pristanišče za trgovino med Španijo in njenim čezmorskim imperijem, s čimer se je njegov pomen uveljavil v zgodnjih 1540-ih. V kolonialni dobi je bilo ključno pristanišče za izvoz perujskega srebra v Španijo in za uvoz zasužnjenih Afričanov po sistemu asiento. To je bilo mogoče braniti pred piratskimi napadi na Karibih. Sodobna Cartagena je glavno mesto departmaja Bolívar in je imela 1.028.736 prebivalcev po popisu iz leta 2018, zaradi česar je drugo največje mesto v regiji, za mestom Barranquilla, in peto največje mesto v Kolumbiji. Mestno območje Cartagene je šesto največje mestno območje v državi, za Bucaramango. Gospodarske dejavnosti so pomorska in petrokemična industrija ter turizem. Sedanje mesto – poimenovano po Cartageni v Španiji – je bilo ustanovljeno 1. junija 1533; vendar naselitev različnih domorodcev v regiji okoli zaliva Cartagena izvira iz leta 4000 pr. n. št. V španskem kolonialnem obdobju je imela Cartagena ključno vlogo pri upravljanju in širitvi španskega imperija. Bila je središče politične, cerkvene in gospodarske dejavnosti. Leta 1984 sta bila Cartagena kolonialno obzidano mesto in trdnjava uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Bila je tudi prizorišče bitke pri Cartageni de Indias leta 1741 med vojno Jenkinsovega ušesa med Španijo in kraljevino Veliko Britanijo.

Španska kolonizacija Amerik in Cartagena, Kolumbija · Cartagena, Kolumbija in Kolumbija · Poglej več »

Ciudad de México

Ciudad de México (Ciudad de México ali México D.F..) je glavno mesto Mehike.

Španska kolonizacija Amerik in Ciudad de México · Ciudad de México in Kolumbija · Poglej več »

Dominikanska republika

Dominikanska republika je otoška predstavniška demokratična država s pretežno špansko govorečim prebivalstvom na vzhodnem delu karibskega otoka Hispaniola.

Španska kolonizacija Amerik in Dominikanska republika · Dominikanska republika in Kolumbija · Poglej več »

Ekvador

Ekvadór, uradna dolga oblika Repúblika Ekvadór, je država v Južni Ameriki.

Španska kolonizacija Amerik in Ekvador · Ekvador in Kolumbija · Poglej več »

Gonzalo Jiménez de Quesada

Gonzalo Jiménez de Quesada, španski raziskovalec in konkvistador, * 1509, Córdoba, Kastiljska krona, † 16. februar 1579, Mariquita, Novo kraljestvo Granada Gonzalo Jiménez de Quesada y Rivera, napisan tudi kot Ximénez in De Quezada, (špansko:;1496 – drugi viri navajajo 1506 ali 1509Graham (1922) – 16. februar) španski raziskovalec in konkvistador v severni Južni Ameriki, na ozemljih, ki so trenutno znana kot Kolumbija.

Španska kolonizacija Amerik in Gonzalo Jiménez de Quesada · Gonzalo Jiménez de Quesada in Kolumbija · Poglej več »

Haiti

Haiti, uradno Republika Haiti (francosko République d'Haïti, Taino: Ayiti/Quisqueya) prej znana kot Hayti, je država, ki se zavzema zahodni del otoka Hispaniola, ki je drug največji otok v Velikih Antilih v Karibskem morju, vzhodno od Kube in Jamajke ter južno od Bahamov ter otokov Turks in Caicos.

Španska kolonizacija Amerik in Haiti · Haiti in Kolumbija · Poglej več »

Južna Amerika

Sestavljena satelitska slika Južne Amerike Júžna Amêrika je celina, ki jo sicer prečka ekvator, vendar je večina njene površine na južni polobli.

Španska kolonizacija Amerik in Južna Amerika · Južna Amerika in Kolumbija · Poglej več »

Karibi

Srednja Amerika in Karibi Tectonic plates of the world Karibi (Caraïbe ali pogosteje Antilles; ali Caraïben) so srednjeameriška regija, ki obsega Karibsko morje s pripadajočimi otoki (ti večinoma obdajajo morje) in okolišnimi obalami.

Španska kolonizacija Amerik in Karibi · Karibi in Kolumbija · Poglej več »

Konkvistador

Hernán Cortés (1485–1547) Francisco Pizarro (1476–1541) Konkvistador (špansko in portugalsko conquistador.

Španska kolonizacija Amerik in Konkvistador · Kolumbija in Konkvistador · Poglej več »

Krištof Kolumb

Krištof Kolumb, italijanski raziskovalec in trgovec, * 1451, Genova, Genovska republika (danes Italija), † 20. maj 1506, Valladolid, Kastiljska krona (danes Španija).

Španska kolonizacija Amerik in Krištof Kolumb · Kolumbija in Krištof Kolumb · Poglej več »

Lima

Lima je glavno mesto južnoameriške države Peru, s skoraj sedmimi milijoni prebivalstva in je največje mesto v državi.

Španska kolonizacija Amerik in Lima · Kolumbija in Lima · Poglej več »

Ljudstvo Muisca

Muisca (imenovani tudi Čibča) so avtohtono ljudstvo in kultura Altiplano Cundiboyacense v Kolumbiji, ki je pred španskim osvajanjem oblikovala Konfederacijo Muisca.

Španska kolonizacija Amerik in Ljudstvo Muisca · Kolumbija in Ljudstvo Muisca · Poglej več »

Peru

Peru Machu Picchu Perú je tretja največja država Južne Amerike za Brazilijo in Argentino.

Španska kolonizacija Amerik in Peru · Kolumbija in Peru · Poglej več »

Quito

Pogled na Quito in vulkan Pichincha Rucu Quito (izvirno San Francisco de Quito) je glavno mesto Ekvadorja 20 kilometrov južno od ekvatorja na nadmorski višini 2.850 v kotlini med verigama Andov in je tako drugo najvišje ležeče glavno mesto na svetu (za La Pazom, Bolivija).

Španska kolonizacija Amerik in Quito · Kolumbija in Quito · Poglej več »

Suženjstvo

Fotografija suženjskega fanta v Zanzibarju okoli leta 1890. Arabski gospodar ga je kaznoval zaradi prekrška. Suženjstvo je status osebe, nad katero se izvaja lastninska pravica.

Španska kolonizacija Amerik in Suženjstvo · Kolumbija in Suženjstvo · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Španska kolonizacija Amerik in Kolumbija

Španska kolonizacija Amerik 80 odnose, medtem ko je Kolumbija 120. Saj imajo skupno 18, indeks Jaccard je 9.00% = 18 / (80 + 120).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Španska kolonizacija Amerik in Kolumbija. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:

Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »