Podobnosti med Šolta in Čiovo
Šolta in Čiovo še 25 stvari v skupni (v Unijapedija): Brač, Burja, Cerkev (zgradba), Dež, Ime, Italijanščina, Jadransko morje, Kilometer, Kvadratni kilometer, Latinščina, Makija, Nadmorska višina, Obala, Osrednja Dalmacija, Podnebje, Poletje, Seznam otokov na Hrvaškem, Split, Splitsko-dalmatinska županija, Srednji vek, Sredozemlje, Starorimska civilizacija, Temperatura, Topografski vrh, Zaliv.
Brač
Brač (italijansko Brazza, latinsko: Brattia) je srednjedalmatinski otok v Srednjem Jadranu.
Šolta in Brač · Brač in Čiovo ·
Burja
za priimek glej Burja (priimek) Krasu Búrja (izhaja iz: sever) je hladen, sunkovit, po večini suh severovzhodni veter, ki se najpogosteje pojavlja med mesecem novembrom in aprilom.
Šolta in Burja · Burja in Čiovo ·
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij. Po funkciji je lahko oratorij, kapela, župna cerkev, samostanska, pokopališka, stolna, itd. V tradicionalni krščanski arhitekturi je cerkvena notranjost pogosto strukturirana v obliki krščanskega križa. Če gledamo na tloris navpični krak križa predstavlja osrednjo ladjo s sedeži, medtem ko vodoravni krak in stičišče križa tvorita bemo in oltar. Stolpi ali kupole se pogosto dodajajo z namenom, da bi gledalca usmerili v nebesa in navdihnili številne misli in čustva pri obiskovalcih in vernikih. Sodobne cerkvene zgradbe imajo različne arhitekturne sloge in postavitve. Številne, ki so bile zasnovane za druge namene, so preuredili v cerkveno uporabo in obratno, številne prvotne cerkvene zgradbe so bile namenjene drugim uporabam. Najzgodnejša zgradba krščanske cerkve je bila hišna cerkev, ustanovljena med letoma 233 in 256. Od 11. do 14. stoletja se je po zahodni Evropi širil val gradnje velikih cerkev in manjših župnijskih cerkva.
Šolta in Cerkev (zgradba) · Cerkev (zgradba) in Čiovo ·
Dež
sonca Padanje dežja Dèž je oblika padavin v kapljevinskem stanju, ki nastajajo v oblakih.
Ime
Imé je besedna označba za stvar, kraj, izdelek (kot v imenu zaščitne znamke) ali celo za zamisel, oziroma pojem, ki ga običajno uporabljamo za razlikovanje ali določevanje.
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Šolta in Italijanščina · Italijanščina in Čiovo ·
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Šolta in Jadransko morje · Jadransko morje in Čiovo ·
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Šolta in Kilometer · Kilometer in Čiovo ·
Kvadratni kilometer
Kvadrátni kilométer (oznaka km²) je izpeljana enota SI za merjenje površin.
Šolta in Kvadratni kilometer · Kvadratni kilometer in Čiovo ·
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Šolta in Latinščina · Latinščina in Čiovo ·
Makija
Korziki Razširjenost makije Makija (- grmičevje, goščava, - goščava), je značilno sredozemsko gosto rastoče zimzeleno grmičasto rastlinje, visoko nekaj metrov.
Šolta in Makija · Makija in Čiovo ·
Nadmorska višina
Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).
Šolta in Nadmorska višina · Nadmorska višina in Čiovo ·
Obala
rtu Roca na Portugalskem Obala je mejni pas med vodnim telesom in kopnim ali črta, ki je meja med kopnim in morjem ali jezerom.
Šolta in Obala · Obala in Čiovo ·
Osrednja Dalmacija
Osrednja Dalmacija (tudi Srednja Dalmacija) je priobalna pokrajina vzhodne obale Jadranskega morja, ki pripada Hrvaški.
Šolta in Osrednja Dalmacija · Osrednja Dalmacija in Čiovo ·
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Šolta in Podnebje · Podnebje in Čiovo ·
Poletje
Poletje na jezeru Talsperre Schönbrunn (Nemčija) Poletje je najtoplejši letni čas od štirih letnih časov v subtropskem, zmernem, hladnem in arktičnem podnebju.
Šolta in Poletje · Poletje in Čiovo ·
Seznam otokov na Hrvaškem
Seznam otokov hrvaškega Jadrana, urejen po površini.
Šolta in Seznam otokov na Hrvaškem · Seznam otokov na Hrvaškem in Čiovo ·
Split
Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.
Šolta in Split · Split in Čiovo ·
Splitsko-dalmatinska županija
Splitsko-dalmatinska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.
Šolta in Splitsko-dalmatinska županija · Splitsko-dalmatinska županija in Čiovo ·
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Šolta in Srednji vek · Srednji vek in Čiovo ·
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Šolta in Sredozemlje · Sredozemlje in Čiovo ·
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Šolta in Starorimska civilizacija · Starorimska civilizacija in Čiovo ·
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Šolta in Temperatura · Temperatura in Čiovo ·
Topografski vrh
Stožčasti, obli in glavnati vrh Topografski vrh (tudi kota) je v topografiji najvišja točka vzpetine z neko določeno topografsko prominenco.
Šolta in Topografski vrh · Topografski vrh in Čiovo ·
Zaliv
Batimetrija Mehiškega zaliva Zaliv je v kopno segajoč del morja ali jezera, ki se zajeda v obalo oz.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Šolta in Čiovo imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Šolta in Čiovo
Primerjava med Šolta in Čiovo
Šolta 67 odnose, medtem ko je Čiovo 52. Saj imajo skupno 25, indeks Jaccard je 21.01% = 25 / (67 + 52).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Šolta in Čiovo. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: