Šiungnu in Transoksanija

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Šiungnu in Transoksanija

Šiungnu vs. Transoksanija

Šiungnu je bila plemenska zveza nomadskih ljudstev, ki so po starodavnih kitajskih virih od 3. Porečje Amu Darje (Oxus); Transoksanija je na severovzhodu Transoksanija in sosednji pokrajini Horezm in Veliki Horasan Transoksanija (latinsko Transoxania, poslovenjeno Dežela onkraj Amu Darje,, (فرارود, Onkraj reke, (Фарорӯд) in (Варазрӯд) je latinsko ime pokrajine in civilizacije v Srednji Aziji, ki se približno ujema s sedanjim vzhodnim Uzbekistanom, zahodnim Tadžikistanom, deli južnega Kazahstana, delom Turkmenistana in južnim Kirgizistanom. Geografsko je Transoksanija obsegala ozemlje med rekama Amu Darja na jugu in Sir Darja na severu. V perzijskem nacionalnem epu Šahname je omenjena kot Turan, v kitajskih virih pa kot Hedžong (河中地区). Arabsko ime Mā Warāʾ an-Nahr (ما وراء النهر, "kar je onkraj reke ") je prešel v perzijsko knjižno rabo in se ohranil vse do pomongolskih časov. Transoksanija je bila kot Sogdija ena od satrapij (provinc) perzijskega Ahemenidskega cesarstva.

Džingiskan

Džingiskan (mongolsko: Чингис Хаан), rojen kot Bordžigin Temüdžin (mongolsko: Тэмүжин ali Тэмүүжин), * 1162, Henti, Mongolija, † 18. avgust 1227, ustanovitelj in veliki kan Mongolskega cesarstva, največjega strnjenega cesarstva v zgodovini.

Šiungnu in Džingiskan · Džingiskan in Transoksanija · Poglej več »

Dinastija Tang

Zahodnjak na kameli, dinastija Tang, Šanghajski muzej Ozemlje dinastije Tang (rumeno) in nekaterih zavezniških in sovražnih dežel, okrog leta 660 Dinastija Tang (kitajsko: 唐朝) je bila kitajska dinastija, ki je vladala med 18. junijem 618 in 4. junijem 907.

Šiungnu in Dinastija Tang · Dinastija Tang in Transoksanija · Poglej več »

Gokturki

Gokturki, Turki, Nebeški Turki ali Modri Turki (staroturško 𐱅𐰇𐰼𐰰:𐰉𐰆𐰑𐰣, Türük Bodun) so bili plemenska zveza nomadskih turških ljudstev v srednjeveški Notranji Aziji.

Šiungnu in Gokturki · Gokturki in Transoksanija · Poglej več »

Heftaliti

Heftaliti so bili srednjeazijska plemenska zveza, katere nastanek in sestava ostajata nejasna.

Šiungnu in Heftaliti · Heftaliti in Transoksanija · Poglej več »

Iranski jeziki

Iranski jeziki so veja indoiranskih jezikov v okviru indoevropske jezikovne družine.

Šiungnu in Iranski jeziki · Iranski jeziki in Transoksanija · Poglej več »

Kazahstan

Kazahstan, uradno Republika Kazahstan, je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v Srednji Aziji, najbolj zahodni deli pa so v Evropi.

Šiungnu in Kazahstan · Kazahstan in Transoksanija · Poglej več »

Kirgizistan

Kirgizistan ali Kirgizija (Kyrgyzstan,, Kirgizija), uradno Kirgiška republika, je celinska država in leži v gorah v Srednji Aziji.

Šiungnu in Kirgizistan · Kirgizistan in Transoksanija · Poglej več »

Sogdija

Sogdijci okrog leta 567/573, kitajska stelaDorothy C Wong: ''Chinese steles: pre-Buddhist and Buddhist use of a symbolic form'', Honolulu: University of Hawaii Press, 2004, p. 150 Sogdija (staroperzijsko: Suguda-; starogrško: Σογδιανή, Sogdianē; perzijsko: سغد‎ Soġd; tadžiško: Суғд, سغد Suġd; uzbeško: Sugʻd; kitajsko: 粟特, mandarinščina: Sùtè, srednjekitajsko: Suwk-dok) je bila starodavna civilizacija perzijskega ljudstva in satrapija Ahemenidskega cesarstva, osemnajsta na seznamu Behistunskih napisov Dareja Velikega.

Šiungnu in Sogdija · Sogdija in Transoksanija · Poglej več »

Svilna pot

Dunhuang Svilna pot ali svilna cesta je mreža medsebojno povezanih trgovskih poti Azije (Vzhodne, Južne in Zahodne Azije) z območjem Sredozemlja, Severne, Severozahodne Afrike in Evrope.

Šiungnu in Svilna pot · Svilna pot in Transoksanija · Poglej več »