Hitreje kot brskalnik!
59 odnosi: Albanci, Avstrijci, Avstro-Ogrska, Đorđe Petrović, Šabac, Šaban Šaulić, Čehi, Črnogorci, Bošnjaki, Bolgari, Bolnišnica, Bunjevci, Cer (Srbija), Druga svetovna vojna, Gorani (etnična skupina), Grad, Hrvati, Jugoslovani, Koncentracijsko taborišče, Kosta Abrašević, Madžari, Makedonci, Mesto, Mile Isaković, Mileva Marić, Miloš Obrenović, Muslimani, Narodni muzej Šabac, Nemci, Obrenovići, Osmansko cesarstvo, Prva srbska vstaja, Prva svetovna vojna, Romi, Romuni, Rusi, Rusini, Sava, Seznam naselij v Srbiji, Slovaki, Slovenci, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Srbi, Srbija, Srednji vek, Stepa Stepanović, Tretji rajh, Ukrajinci, Veselin Vujović, Vuk Stefanović Karadžić, ..., 1454, 1470, 1806, 1867, 1883, 1914, 1938, 1944, 1970. Razširi indeks (9 več) »
Albanci
evropskih državah Albanci (sinovi orla) so etnična skupina, ki živi predvsem v Albaniji, na Kosovu in v zahodni Severni Makedoniji.
Novo!!: Šabac in Albanci · Poglej več »
Avstrijci
Avstrijci so prebivalci Avstrije, nekaj malega jih živi v Italiji in tudi v Sloveniji.
Novo!!: Šabac in Avstrijci · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Šabac in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Đorđe Petrović
Đorđe Petrović, znan kot Karađorđe (Карађорђе, »Črni Jurij«), * 16. november (po julijanskem koledarju 3. november) 1768, Viševac, Osmansko cesarstvo (danes Srbija), † 26. julij (14. julij) 1817, Radovanjski lug, Osmansko cesarstvo (danes Srbija).
Novo!!: Šabac in Đorđe Petrović · Poglej več »
Šabac
Šabac (izvirno Шабац) je mesto v Srbiji z okoli 55.000 prebivalci.
Novo!!: Šabac in Šabac · Poglej več »
Šaban Šaulić
Šaban Šaulić (srbska cirilica Шабан Шаулић), srbski pevec narodne glasbe, * 6. september 1951, Šabac, † 17. februar 2019, Bielefeld, Nemčija.
Novo!!: Šabac in Šaban Šaulić · Poglej več »
Čehi
Čehi (češko Češi) so zahodni Slovani, ki so naseljeni v Srednji Evropi; primarno na področju Češke (ok. 10 milijonov).
Novo!!: Šabac in Čehi · Poglej več »
Črnogorci
Črnogorci (črnogorsko Црногорци/Crnogorci) so pripadniki južnoslovanskega naroda, ki prvenstveno živi na območju Črne gore.
Novo!!: Šabac in Črnogorci · Poglej več »
Bošnjaki
Bošnjaki (bosansko Bošnjaci, angleško Bosniaks) so južnoslovanski narod, ki živi v Bosni in Hercegovini, kjer so poleg Srbov in Hrvatov eden izmed treh konstitutivnih narodov.
Novo!!: Šabac in Bošnjaki · Poglej več »
Bolgari
right Bolgári so južnoslovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija, Trakija in Makedonija.
Novo!!: Šabac in Bolgari · Poglej več »
Bolnišnica
Bolníšnica ali bólnica je ustanova, ki izvaja in nudi profesionalno zdravstveno oskrbo s strani profesionalnega zdravstvenega osebja (zdravniki, medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci).
Novo!!: Šabac in Bolnišnica · Poglej več »
Bunjevci
Bunjevci so lahko.
Novo!!: Šabac in Bunjevci · Poglej več »
Cer (Srbija)
Cer Cer je planina v Srbiji, oddaljena 30 kilometrov od Šabca in 100 kilometrov zahodno od Beograda.
Novo!!: Šabac in Cer (Srbija) · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Šabac in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Gorani (etnična skupina)
Gorani ali Goranci (cirilica: Горани ali Горанци) so južnoslovanska etnična skupina, ki domujejo v regiji Gora - trikotnik med Albanijo, Kosovom in Republiko Makedonijo.
Novo!!: Šabac in Gorani (etnična skupina) · Poglej več »
Grad
pa tudi.
Novo!!: Šabac in Grad · Poglej več »
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Novo!!: Šabac in Hrvati · Poglej več »
Jugoslovani
Jugoslovani (hrvaško Jugoslaveni, srbsko Jugosloveni) so bili bodisi državljani Jugoslavije bodisi multinacionalna etnična skupina, ki je zajela posamezne narode in manjše etnične skupnosti na ozemlju Jugoslavije.
Novo!!: Šabac in Jugoslovani · Poglej več »
Koncentracijsko taborišče
Sobe sovjetskih koncentracijskih taborišč Gulag Koncentracijsko taborišče (kratica KT) je posebna oblika taborišča oziroma organizacije, ki množično zapira nasprotnike; v skrajni obliki pa je namenjeno tudi njihovemu organiziranemu pobijanju.
Novo!!: Šabac in Koncentracijsko taborišče · Poglej več »
Kosta Abrašević
Kosta Abrašević, tudi ~ Abraš, srbski pesnik makedonskega rodu, * 29. maj 1879, Ohrid, Osmansko cesarstvo, † 29. januar 1898, Šabac, Kraljevina Srbija.
Novo!!: Šabac in Kosta Abrašević · Poglej več »
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Novo!!: Šabac in Madžari · Poglej več »
Makedonci
Makedónci (Makedonci) so južnoslovanski narod, ki naseljuje zgodovinsko geografsko regijo Makedonije.
Novo!!: Šabac in Makedonci · Poglej več »
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Novo!!: Šabac in Mesto · Poglej več »
Mile Isaković
Mile Isaković, jugoslovanski (srbski) rokometaš, * 17. januar 1958, Šabac.
Novo!!: Šabac in Mile Isaković · Poglej več »
Mileva Marić
Mileva Marić, srbska matematičarka, prva žena Alberta Einsteina, * 19. december 1875, Titel, † 4. avgust 1948, Zürich.
Novo!!: Šabac in Mileva Marić · Poglej več »
Miloš Obrenović
Miloš Obrenović, srbski knez, * 18. marec 1780, Gornja Dobrinja, Srbija, † 26. september 1860, Beograd.
Novo!!: Šabac in Miloš Obrenović · Poglej več »
Muslimani
Kairu, 1865 Muslimáni (arabskoمسلمان - predani bogu) ali tudi mohamedánci (po njihovem preroku Mohamedu) so privrženci oziroma verniki islama.
Novo!!: Šabac in Muslimani · Poglej več »
Narodni muzej Šabac
Narodni muzej Šabac je kompleksni muzej, ki v največji meri pokriva območje severozahodne Srbije.
Novo!!: Šabac in Narodni muzej Šabac · Poglej več »
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Novo!!: Šabac in Nemci · Poglej več »
Obrenovići
Obrenovići (srbsko Обрeновићи, Obrenovići) so bili srbska dinastija, ki je v vladala v Srbiji od leta 1815 do 1842 in ponovno od leta 1858 do 1903.
Novo!!: Šabac in Obrenovići · Poglej več »
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Novo!!: Šabac in Osmansko cesarstvo · Poglej več »
Prva srbska vstaja
Prva srbska vstaja je bila vstaja pravoslavnega prebivalstva iz beograjskega pašaluka proti osmanski oblasti v obdobju od 14.
Novo!!: Šabac in Prva srbska vstaja · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Šabac in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Romi
Romi so etnična skupina, ki živi predvsem v evropskih državah Španije, Romunije, Francije, Bolgarije, Madžarske, Grčije, Rusije, Italije, Srbije, Združenega kraljestva, Slovaške, Nemčije, Severne Makedonije, Ukrajine in Portugalske, tudi Slovenije; in deloma izven Evrope: ZDA, Braziliji, Turčiji in Mehiki.
Novo!!: Šabac in Romi · Poglej več »
Romuni
Območje poselitve Romunov na Balkanu (zeleno) Romuni (romunsko români; zgodovinsko rumâni) so etnična skupina/narod, ki predstavlja večinsko prebivalstvo Romunije in Moldavije (kjer se nazivajo Moldavci); obe državi imata še večje število manjšin, pri čemer so tudi Romuni manjšina v nekaterih sosednjih državah.
Novo!!: Šabac in Romuni · Poglej več »
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Novo!!: Šabac in Rusi · Poglej več »
Rusini
Rusini (Rusinsko: Русины Rusyny; ukrajinsko: Русини; včasih tudi Rošnaki, Ruteni, Rusnjanci) so pripadniki majhnega naroda, ki govorijo vzhodnoslovanski jezik, znan kot rusinščina.
Novo!!: Šabac in Rusini · Poglej več »
Sava
Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).
Novo!!: Šabac in Sava · Poglej več »
Seznam naselij v Srbiji
Seznam naselij v Srbiji zajema vsa naselja v Srbiji (brez Kosova), ki so bila zajeta v popis prebivalstva Srbije leta 2002.
Novo!!: Šabac in Seznam naselij v Srbiji · Poglej več »
Slovaki
Slováki (slovaško Slováci) so zahodnoslovanska etnična skupina, ki večinoma naseljuje območje Slovaške, njen materni jezik pa je slovaščina.
Novo!!: Šabac in Slovaki · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Šabac in Slovenci · Poglej več »
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Novo!!: Šabac in Socialistična federativna republika Jugoslavija · Poglej več »
Srbi
Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.
Novo!!: Šabac in Srbi · Poglej več »
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Novo!!: Šabac in Srbija · Poglej več »
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Novo!!: Šabac in Srednji vek · Poglej več »
Stepa Stepanović
Stepan - Stepa Stepanović (srb. Степа Степановић), srbski general, * 11. marec 1856, Kumodraž, Srbija, † 27. april 1929, Čačak, Srbija.
Novo!!: Šabac in Stepa Stepanović · Poglej več »
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Novo!!: Šabac in Tretji rajh · Poglej več »
Ukrajinci
Ukrajinci so vzhodnoslovanski narod, ki živi na območju današnje Ukrajine; pomembne manjšine pa so v sosednjih državah (Rusija, Belorusija, Poljska, Moldavija, Romunija, Madžarska) ter drugje (ZDA, Kanada).
Novo!!: Šabac in Ukrajinci · Poglej več »
Veselin Vujović
Veselin Vujović, jugoslovanski (črnogorski) rokometaš, * 18. januar 1961, Cetinje, SR Črna gora, SFRJ.
Novo!!: Šabac in Veselin Vujović · Poglej več »
Vuk Stefanović Karadžić
Vuk Stefanović Karadžić, srbski filolog, etnograf, jezikoslovec, reformator srbskega knjižnega jezika in carinski predstojnik, * 7. november 1787, Tršić, † 7. februar 1864, Dunaj.
Novo!!: Šabac in Vuk Stefanović Karadžić · Poglej več »
1454
1454 (MCDLIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Šabac in 1454 · Poglej več »
1470
1470 (MCDLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Šabac in 1470 · Poglej več »
1806
1806 (MDCCCVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Šabac in 1806 · Poglej več »
1867
1867 (MDCCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Šabac in 1867 · Poglej več »
1883
1883 (MDCCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Šabac in 1883 · Poglej več »
1914
1914 (MCMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Šabac in 1914 · Poglej več »
1938
1938 (MCMXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Šabac in 1938 · Poglej več »
1944
1944 (MCMXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Šabac in 1944 · Poglej več »
1970
1970 (MCMLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Šabac in 1970 · Poglej več »
