Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Émile Borel in Seznam matematičnih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Émile Borel in Seznam matematičnih vsebin

Émile Borel vs. Seznam matematičnih vsebin

Félix Édouard Justin Émile Borel, francoski matematik in politik, * 7. januar 1871, Saint-Affrique, Francija,† 3. februar 1956, Pariz, Francija. Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Podobnosti med Émile Borel in Seznam matematičnih vsebin

Émile Borel in Seznam matematičnih vsebin še 19 stvari v skupni (v Unijapedija): Divergentna vrsta, Henri Léon Lebesgue, Hiperbolična geometrija, Izrek o neskončni opici, Jean Gaston Darboux, Marie Ennemond Camille Jordan, Matematika, Mera (matematika), Odprta množica, Posebna teorija relativnosti, Presek množic, Razlika množic, Teorija diofantskih približkov, Teorija iger, Topološki prostor, Unija množic, Verjetnost, Verjetnostni račun, Zakon velikih števil.

Divergentna vrsta

Divergentna vrsta je v matematiki neskončna vrsta, ki ni konvergentna, kar pomeni, da neskončno zaporedje njenih delnih vsot nima limite.

Émile Borel in Divergentna vrsta · Divergentna vrsta in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Henri Léon Lebesgue

Henri Léon Lebesgue, francoski matematik, * 28. junij 1875, Beauvais, Francija, † 26. julij 1941, Pariz.

Émile Borel in Henri Léon Lebesgue · Henri Léon Lebesgue in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Hiperbolična geometrija

Hiperbolična geometrija ali geometrija Lobačevskega je najbolj znana in zgodovinsko tudi prva odkrita neevklidska geometrija.

Émile Borel in Hiperbolična geometrija · Hiperbolična geometrija in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Izrek o neskončni opici

Shakespeareovih dram. Izrèk o neskônčni ópici je miselni preskus, ki trdi, da bo opica, ki naključno tipka po tipkovnici pisalnega stroja, skoraj gotovo (to je z verjetnostjo enako 1) sčasoma natipkala poljubno knjigo iz Francoske narodne knjižnice (Bibliothèque nationale de France (BnF)).

Émile Borel in Izrek o neskončni opici · Izrek o neskončni opici in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Jean Gaston Darboux

Jean-Gaston Darboux, francoski matematik, * 14. avgust 1842, Nîmes, Francija, † 23. februar 1917, Pariz, Francija.

Émile Borel in Jean Gaston Darboux · Jean Gaston Darboux in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Marie Ennemond Camille Jordan

Marie Ennemond Camille Jordan, francoski matematik, * 5. januar 1838, La Croix-Rousse, Lyon, Francija, † 22. januar 1922, Pariz, Francija.

Émile Borel in Marie Ennemond Camille Jordan · Marie Ennemond Camille Jordan in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Émile Borel in Matematika · Matematika in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Mera (matematika)

prazne množice mora biti enaka 0. Méra na množici je v matematični analizi sistematični način prireditve števila vsaki njeni ustrezni podmnožici, ki ga intuitivno tolmačimo kot njeno velikost.

Émile Borel in Mera (matematika) · Mera (matematika) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Odprta množica

Odpŕta mnóžica je v matematiki množica, ki ne vsebuje roba.

Émile Borel in Odprta množica · Odprta množica in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Posebna teorija relativnosti

svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.

Émile Borel in Posebna teorija relativnosti · Posebna teorija relativnosti in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Presek množic

Vennov diagram preseka ''A'' ∩ ''B'' Presek množic je računska operacija med množicami.

Émile Borel in Presek množic · Presek množic in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Razlika množic

Vennov diagram razlike ''A'' \ ''B'' Razlika množic je računska dvočlena operacija med množicami.

Émile Borel in Razlika množic · Razlika množic in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Teorija diofantskih približkov

Teoríja diofántskih priblížkov je področje teorije števil, ki se ukvarja s približki realnih števil z racionalnimi.

Émile Borel in Teorija diofantskih približkov · Seznam matematičnih vsebin in Teorija diofantskih približkov · Poglej več »

Teorija iger

Teorija iger je veja uporabne matematike, ki se uporablja v ekonomiji, biologiji, tehniki, politologiji, mednarodnih odnosih, računalništvu in filozofiji.

Émile Borel in Teorija iger · Seznam matematičnih vsebin in Teorija iger · Poglej več »

Topološki prostor

Topološki prostor je v matematiki množica, v kateri je za vsak element definiran pojem okolice.

Émile Borel in Topološki prostor · Seznam matematičnih vsebin in Topološki prostor · Poglej več »

Unija množic

Vennov diagram unije ''A'' ∪ ''B'' Unija množic je računska operacija med množicami.

Émile Borel in Unija množic · Seznam matematičnih vsebin in Unija množic · Poglej več »

Verjetnost

Verjétnost je število, ki pove, kolikšna je možnost, da se zgodi nek dogodek.

Émile Borel in Verjetnost · Seznam matematičnih vsebin in Verjetnost · Poglej več »

Verjetnostni račun

Verjétnostni ráčun je matematična disciplina, ki preučuje verjetnost, da se zgodi naključni dogodek.

Émile Borel in Verjetnostni račun · Seznam matematičnih vsebin in Verjetnostni račun · Poglej več »

Zakon velikih števil

igralne kocke. Ko se število metov v tej izvedbi veča, se srednje vrednosti vseh rezultatov približujejo vrednosti 3,5. Čeprav bo vsaka izvedba z malih številom metov (na levi) kazala razločno obliko, bo oblika večjega števila metov (na desni) skrajno podobna. Zákon velíkih števíl je v verjetnostnem računu in statistiki osnovni limitni izrek, ki opisuje rezultat izvajanja istega poskusa zelo velikokrat.

Émile Borel in Zakon velikih števil · Seznam matematičnih vsebin in Zakon velikih števil · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Émile Borel in Seznam matematičnih vsebin

Émile Borel 36 odnose, medtem ko je Seznam matematičnih vsebin 2202. Saj imajo skupno 19, indeks Jaccard je 0.85% = 19 / (36 + 2202).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Émile Borel in Seznam matematičnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: