Émile Borel in Seznam matematičnih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Émile Borel in Seznam matematičnih vsebin

Émile Borel vs. Seznam matematičnih vsebin

Félix Édouard Justin Émile Borel, francoski matematik in politik, * 7. januar 1871, Saint-Affrique, Francija,† 3. februar 1956, Pariz, Francija. Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Divergentna vrsta

Divergentna vrsta je v matematiki neskončna vrsta, ki ni konvergentna, kar pomeni, da neskončno zaporedje njenih delnih vsot nima limite.

Émile Borel in Divergentna vrsta · Divergentna vrsta in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Henri Léon Lebesgue

Henri Léon Lebesgue, francoski matematik, * 28. junij 1875, Beauvais, Francija, † 26. julij 1941, Pariz.

Émile Borel in Henri Léon Lebesgue · Henri Léon Lebesgue in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Hiperbolična geometrija

Hiperbolična geometrija ali geometrija Lobačevskega je najbolj znana in zgodovinsko tudi prva odkrita neevklidska geometrija.

Émile Borel in Hiperbolična geometrija · Hiperbolična geometrija in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Izrek o neskončni opici

Shakespeareovih dram. Izrèk o neskônčni ópici je miselni preskus, ki trdi, da bo opica, ki naključno tipka po tipkovnici pisalnega stroja, skoraj gotovo (to je z verjetnostjo enako 1) sčasoma natipkala poljubno knjigo iz Francoske narodne knjižnice (Bibliothèque nationale de France (BnF)).

Émile Borel in Izrek o neskončni opici · Izrek o neskončni opici in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Jean Gaston Darboux

Jean-Gaston Darboux, francoski matematik, * 14. avgust 1842, Nîmes, Francija, † 23. februar 1917, Pariz, Francija.

Émile Borel in Jean Gaston Darboux · Jean Gaston Darboux in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Marie Ennemond Camille Jordan

Marie Ennemond Camille Jordan, francoski matematik, * 5. januar 1838, La Croix-Rousse, Lyon, Francija, † 22. januar 1922, Pariz, Francija.

Émile Borel in Marie Ennemond Camille Jordan · Marie Ennemond Camille Jordan in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Émile Borel in Matematika · Matematika in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Mera (matematika)

prazne množice mora biti enaka 0. Méra na množici je v matematični analizi sistematični način prireditve števila vsaki njeni ustrezni podmnožici, ki ga intuitivno tolmačimo kot njeno velikost.

Émile Borel in Mera (matematika) · Mera (matematika) in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Odprta množica

Odpŕta mnóžica je v matematiki množica, ki ne vsebuje roba.

Émile Borel in Odprta množica · Odprta množica in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Posebna teorija relativnosti

svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.

Émile Borel in Posebna teorija relativnosti · Posebna teorija relativnosti in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Presek množic

Vennov diagram preseka ''A'' ∩ ''B'' Presek množic je računska operacija med množicami.

Émile Borel in Presek množic · Presek množic in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Razlika množic

Vennov diagram razlike ''A'' \ ''B'' Razlika množic je računska dvočlena operacija med množicami.

Émile Borel in Razlika množic · Razlika množic in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Teorija diofantskih približkov

Teoríja diofántskih priblížkov je področje teorije števil, ki se ukvarja s približki realnih števil z racionalnimi.

Émile Borel in Teorija diofantskih približkov · Seznam matematičnih vsebin in Teorija diofantskih približkov · Poglej več »

Teorija iger

Teorija iger je veja uporabne matematike, ki se uporablja v ekonomiji, biologiji, tehniki, politologiji, mednarodnih odnosih, računalništvu in filozofiji.

Émile Borel in Teorija iger · Seznam matematičnih vsebin in Teorija iger · Poglej več »

Topološki prostor

Topološki prostor je v matematiki množica, v kateri je za vsak element definiran pojem okolice.

Émile Borel in Topološki prostor · Seznam matematičnih vsebin in Topološki prostor · Poglej več »

Unija množic

Vennov diagram unije ''A'' ∪ ''B'' Unija množic je računska operacija med množicami.

Émile Borel in Unija množic · Seznam matematičnih vsebin in Unija množic · Poglej več »

Verjetnost

Verjétnost je število, ki pove, kolikšna je možnost, da se zgodi nek dogodek.

Émile Borel in Verjetnost · Seznam matematičnih vsebin in Verjetnost · Poglej več »

Verjetnostni račun

Verjétnostni ráčun je matematična disciplina, ki preučuje verjetnost, da se zgodi naključni dogodek.

Émile Borel in Verjetnostni račun · Seznam matematičnih vsebin in Verjetnostni račun · Poglej več »

Zakon velikih števil

igralne kocke. Ko se število metov v tej izvedbi veča, se srednje vrednosti vseh rezultatov približujejo vrednosti 3,5. Čeprav bo vsaka izvedba z malih številom metov (na levi) kazala razločno obliko, bo oblika večjega števila metov (na desni) skrajno podobna. Zákon velíkih števíl je v verjetnostnem računu in statistiki osnovni limitni izrek, ki opisuje rezultat izvajanja istega poskusa zelo velikokrat.

Émile Borel in Zakon velikih števil · Seznam matematičnih vsebin in Zakon velikih števil · Poglej več »