Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Árpádovci in Babenberžani

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Árpádovci in Babenberžani

Árpádovci vs. Babenberžani

Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10. samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.

Podobnosti med Árpádovci in Babenberžani

Árpádovci in Babenberžani še 25 stvari v skupni (v Unijapedija): Andeški, Štefan I. Ogrski, Štefan III. Ogrski, Bamberg, Boris Kolomanovič, Esztergom, Filip Švabski, Friderik I. Barbarossa, Géza II. Ogrski, Henrik III. Nemški, Henrik IV. Nemški, Investiturni boj, Izak II. Angel, Kamnik, Koloman Ogrski, Liutpold Bavarski, Manuel I. Komnen, Otokar II. Přemysl, Oton I. Veliki, Oton II., Papež Aleksander III., Papež Gregor VII., Peter Orseolo, Sámuel Aba, Tretja križarska vojna.

Andeški

Grb Andeških grofov Grb Andeških grofov Andeški, Andeško-Meranski, grofje Andeški, kasneje vojvode Meranski.

Árpádovci in Andeški · Andeški in Babenberžani · Poglej več »

Štefan I. Ogrski

Štefan I. ((Szent) István I..; Sanctus Stephanus) oziroma Sveti Štefan I., z rojstnim imenom Vajk, veliki knez Madžarov (997- 1000) in ogrski kralj (1000-1038), pripadnik dinastije Árpádovcev in krščanski svetnik, * okoli 975, † 1038.

Árpádovci in Štefan I. Ogrski · Štefan I. Ogrski in Babenberžani · Poglej več »

Štefan III. Ogrski

Štefan III. (III. István., Stjepan III.), hrvaški in ogrski kralj, vladal med 1162in 1172Horváth, B. (2009): str.

Árpádovci in Štefan III. Ogrski · Štefan III. Ogrski in Babenberžani · Poglej več »

Bamberg

Bamberg (srednjeveško Babenberg, bamberško Bambärch) je univerzitetno mesto (z Univerzo v Bambergu) in nekaj nad 70.000 prebivalci v Nemčiji, natančneje na zgornjem Frankovskem oz.

Árpádovci in Bamberg · Babenberžani in Bamberg · Poglej več »

Boris Kolomanovič

Boris Kolomanovič, ruski in ogrski politik, samooklicani nezakonski sin ogrskega kralja Kolomana in neuspešni pretendent za ogrski prestol.

Árpádovci in Boris Kolomanovič · Babenberžani in Boris Kolomanovič · Poglej več »

Esztergom

Esztergom je mesto s približno 30.000 prebivalci na severu Madžarske, v županiji Komárom-Esztergom.

Árpádovci in Esztergom · Babenberžani in Esztergom · Poglej več »

Filip Švabski

Filip Švabski, rimsko-nemški kralj in vojvoda Švabske (1198-1208) iz družine Hohenstaufen, rival cesarja Otona IV., izvoljeni škof škofije Würzburg in zato vojvoda Frankonije (1190-1191), mejni grof Toskane (1196-1208), * avgust 1177, † 21. junij 1208, Bamberg (umorjen).

Árpádovci in Filip Švabski · Babenberžani in Filip Švabski · Poglej več »

Friderik I. Barbarossa

Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.

Árpádovci in Friderik I. Barbarossa · Babenberžani in Friderik I. Barbarossa · Poglej več »

Géza II. Ogrski

Géza II. (II. Géza., Gejza II..), hrvaški in ogrski kralj (1141-1162), * 1130, † 31. maj 1162, pripadnik dinastije Árpádovcev.

Árpádovci in Géza II. Ogrski · Babenberžani in Géza II. Ogrski · Poglej več »

Henrik III. Nemški

Henrik III., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 28. oktober 1016 ali 1017, † 5. oktober 1056, Bodfeld, Harz. Ko je Henrik III. po očetovi smrti leta 1039 zavladal samostojno, je bil dobro izobražen in že izkušen vladar. Že 12 let je (sprva ob pomoči freisinškega škofa) upravljal vojvodino Bavarsko, vodil je že vojsko proti Češki, bil je že izvoljeni nemški kralj, burgundski kralj, vojvoda na Švabskem in kmalu nato tudi na Koroškem. Prenos oblasti je tako potekal mirno, brez zapletov, ne pa tudi vladanje. Pri vladanju se je, tako kot njegovi predhodniki, opiral na cerkvene kneze. Brez predsodkov je sam nastavljal škofe. Pa tudi vojvode je imenoval kar sam, brez volitev in ne da bi se prej posvetoval z domačim plemstvom. Po smrti lotarinškega vojvode Gozela je njegovemu sinu, Gotfridu Bradatemu, dodelil le polovico očetovega fevda. Gotfrid se mu je uprl z vojsko in v spopad pritegnil tudi sosednje plemstvo. Spor se je v presledkih vlekel vse do Henrikove smrti. Podreditev Češke je Henrik dosegel z vojsko; to pa se mu ni posrečilo na Ogrskem. Henrik je obnovil cesarsko oblast v Italiji. Odpravil je cerkveni razkol tako, da je odstavil tri papeže, ki so si lastili pontifikat, in postavil svojega, nemškega papeža Klemena II., pristaša klinijske reforme, ki jo je tudi Henrik podpiral. Papež Klemen II. ga je kronal za cesarja. Henrikov način vladanja je med nemškimi knezi povzročal vse več nezadovoljstva. Med njegovim drugim pohodom v Italijo so proti cesarju skovali zaroto, ki pa je propadla, potem ko sta na hitro, eden za drugim, umrla glavna protagonista (Konrad I. Bavarski in Welf Koroški). Henrikovo razmeroma zgodnjo smrt so mnogi zgodovinarji ocenjevali kot katastrofo, ki je ob šele šestletnem nasledniku, Henriku IV., ki ni imel priložnosti vladarsko dozoreti, pripeljala do investiturnega boja.

Árpádovci in Henrik III. Nemški · Babenberžani in Henrik III. Nemški · Poglej več »

Henrik IV. Nemški

Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.

Árpádovci in Henrik IV. Nemški · Babenberžani in Henrik IV. Nemški · Poglej več »

Investiturni boj

Investiturni boj ali investiturno tekmovanje je najpomembnejši konflikt med cerkvijo in državo v srednjeveški Evropi.

Árpádovci in Investiturni boj · Babenberžani in Investiturni boj · Poglej več »

Izak II. Angel

Izak II.

Árpádovci in Izak II. Angel · Babenberžani in Izak II. Angel · Poglej več »

Kamnik

Občinski svet občine Kamnik 2018 Mestno jedro Kamnika Kamnik je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji.

Árpádovci in Kamnik · Babenberžani in Kamnik · Poglej več »

Koloman Ogrski

Koloman (Knjižni) (I. (Könyves) Kálmán., Koloman.), hrvaški kralj (1102-1116), ogrski kralj (1095-1116), * ca.

Árpádovci in Koloman Ogrski · Babenberžani in Koloman Ogrski · Poglej več »

Liutpold Bavarski

Liutpold Bavarski (tudi Luitpold), koroški grof (približno od 893- ?), mejni grof Vzhodne krajine, nato bavarski in koroški vojvoda (?-907).

Árpádovci in Liutpold Bavarski · Babenberžani in Liutpold Bavarski · Poglej več »

Manuel I. Komnen

Manuel I. Komnen (grško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 1143 do 1180, * 28. november 1118, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 24. september 1180, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.

Árpádovci in Manuel I. Komnen · Babenberžani in Manuel I. Komnen · Poglej več »

Otokar II. Přemysl

Otokar II.

Árpádovci in Otokar II. Přemysl · Babenberžani in Otokar II. Přemysl · Poglej več »

Oton I. Veliki

Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.

Árpádovci in Oton I. Veliki · Babenberžani in Oton I. Veliki · Poglej več »

Oton II.

Oton II., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 955, † 7. december 983, Rim.

Árpádovci in Oton II. · Babenberžani in Oton II. · Poglej več »

Papež Aleksander III.

Papež Aleksander III. (rojen kot Rolando Bandinelli iz rodbine Paperoni), papež katoliške Cerkve, * okrog 1100, Siena (Toskana, Sveto rimsko cesarstvo); † 30. avgust 1181 Civita Castellana blizu Viterba (Lacij, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).

Árpádovci in Papež Aleksander III. · Babenberžani in Papež Aleksander III. · Poglej več »

Papež Gregor VII.

Gregor VII. (Gregorius VII, papež Rimskokatoliške cerkve, benediktinski redovnik in svetnik; * 1020 ali 1025 Soana (Grofija Aldobrandeschi, danes Sovana, Italija), † 25. maj 1085 Salerno (Sicilsko kraljestvo, danes Italija).

Árpádovci in Papež Gregor VII. · Babenberžani in Papež Gregor VII. · Poglej več »

Peter Orseolo

Peter Orseolo, Peter Benečan, Peter I. ((Velencei) Péter) ogrski kralj (1038-1041 in 1044-1046).

Árpádovci in Peter Orseolo · Babenberžani in Peter Orseolo · Poglej več »

Sámuel Aba

Sámuel Aba (Aba Sámuel) ogrski kralj (1041–1044).

Árpádovci in Sámuel Aba · Babenberžani in Sámuel Aba · Poglej več »

Tretja križarska vojna

Tretja križarska vojna, znana tudi kot Križarski pohod kraljev, je bil poskus evropskih vladarjev, da bi ponovno osvojili Sveto deželo, ki jo je po padcu Jeruzalema leta 1187 skoraj v celoti osvojil egiptovski sultan Saladin.

Árpádovci in Tretja križarska vojna · Babenberžani in Tretja križarska vojna · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Árpádovci in Babenberžani

Árpádovci 147 odnose, medtem ko je Babenberžani 111. Saj imajo skupno 25, indeks Jaccard je 9.69% = 25 / (147 + 111).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Árpádovci in Babenberžani. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: