Podobnosti med Zenon (bizantinski cesar) in Zgodovina Rimskega cesarstva
Zenon (bizantinski cesar) in Zgodovina Rimskega cesarstva še 49 stvari v skupni (v Unijapedija): Anastazij I. Dikor, Anatolija, Antiohija, Ardabur, Aristokracija, Aspar, Atila, Şanlıurfa, Azija (rimska provinca), Balkan, Bazilisk (bizantinski cesar), Bizantinski senat, Bizantinsko cesarstvo, Bolgari, Dalmacija (rimska provinca), De iure - de facto, Egipt (rimska provinca), Grščina, Hagija Sofija, Huni, Jezus Kristus, Justinijanov zakonik, Kilikija, Konstantinopel, Latinščina, Leon I. Tračan, Leon II. (bizantinski cesar), Makedonija (rimska provinca), Marcijan, Mezija, ..., Odoaker, Ostrogotsko kraljestvo, Patriarh, Prokopij iz Cezareje, Ravena, Rimska Armenija, Rimski konzul, Rimski senat, Rimsko cesarstvo, Rimsko državljanstvo, Romul Avgust, Sasanidsko cesarstvo, Sirija (rimska provinca), Skiti, Teoderik Veliki, Trakija, Uzurpator, Vandali, Vzhodna pravoslavna cerkev. Razširi indeks (19 več) »
Anastazij I. Dikor
Anastazij I. Dikor (latinsko, grško Ἀναστάσιος) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 491 do 518, * okoli 431, † 9. julij 518.
Anastazij I. Dikor in Zenon (bizantinski cesar) · Anastazij I. Dikor in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Anatolija in Zenon (bizantinski cesar) · Anatolija in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Antiohija in Zenon (bizantinski cesar) · Antiohija in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Ardabur
Ardabur je bil vzhodnorimski vojskovodja in dostojanstvenik, sin magistra militum Flavija Ardaburja Asparja, * ni znano, † 471.
Ardabur in Zenon (bizantinski cesar) · Ardabur in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Aristokracija
Aristokracija (gr. aristokratia, sestavljeno iz besed αριστος (aristos) najboljši + κρατεω (krateo) vladati; vladavina najboljših) je naziv, ki najbolj pogosto pomeni najvišji, najbolj priviligirani sloj plemstva ali pa najvišji sloj nekega družbenega razreda.
Aristokracija in Zenon (bizantinski cesar) · Aristokracija in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Aspar
Flavij Ardabur Aspar (latinsko) je bil vzhodnorimski patricij (primus patriciorum) in poveljnik vzhodnorimske kopenske vojske (magister militum) alansko-gotskega porekla, * okoli 400, † okoli 471.
Aspar in Zenon (bizantinski cesar) · Aspar in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Atila
Atila (gotsko attila, slovensko očka), hunski vojskovodja, * Kavkaz, okoli 406, † Panonija 16. marca 453.
Atila in Zenon (bizantinski cesar) · Atila in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Şanlıurfa
Şanlıurfa, skrajšano Ourfa ali Urfa, mesto v jugovzhodni Turčiji in glavno mesto province Şanlıurfa, nekdanja Edesa.
Zenon (bizantinski cesar) in Şanlıurfa · Zgodovina Rimskega cesarstva in Şanlıurfa ·
Azija (rimska provinca)
Rimsko osvajanje Male Azije Rimska provinca Azija (latinsko: Asia ali Asiana, grško: Ασιανή, Asiané), v bizantinskem obdobju Frigija, rimska prokonzulska provinca v zahodni Mali Aziji.
Azija (rimska provinca) in Zenon (bizantinski cesar) · Azija (rimska provinca) in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Balkan in Zenon (bizantinski cesar) · Balkan in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Bazilisk (bizantinski cesar)
Bazilisk (latinsko, grško je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 475 do 476. Na oblast je prišel po uporu, v katerem so odstavili cesarja Zenona, * ni znano, † 476. Bil je brat cesarice Elije Verine, soproge cesarja Leona I. (vladal (457–474). Sorodstvo s cesarsko družino mu je omogočilo vojaško kariero, ki se je po manjših začetnih uspehih končala leta 468, ko je vodil rimsko invazijo proti Vandalom v severni Afriki. Invazija, ki je bila ena od največjih vojaških operacij v pozni antiki, se je končala s katastrofalnim porazom. Na oblast je prišel leta 475 v zaroti cesarice Verine, ki je izkoristila nepriljubljenost cesarja Zenona. Zenon je pobegnil iz Konstantinopla. Bazilisk je med svojo kratko vladavino zaradi promoviranja miafizitizma, ki je bil v nasprotju z nicejsko veroizpovedjo, izgubil podporo Cerkve in prebivalcev Konstantinopla. Svoj položaj je poskušal zavarovati z imenovanjem zvestih privržencev na ključne državne položaje, s čimer se ni strinjalo mnogo pomembnih dvornih dostojanstvenikov in celo sestra Verina. Ko je Zenon poskušal ponovno priti na prestol, ni naletel na skoraj noben odpor. Vkorakal je v Konstantinopel ter ujel in ubil Baziliska in njegovo družino. Boj med Baziliskom in Zenonom je zmanjšal sposobnost Vzhodnega rimskega cesarstva, da bi preprečilo padec Zahodnega Rimskega cesarstva v začetku septembra 476. Ko je poglavar Herulov Odoaker odstavil zahodnega cesarja Romula Avgusta in poslal v Konstantinopel cesarske insignije, je Zenon ravno ponovno zasedel cesarski prestol. Razmere so ga prisilile k imenovanju Odoakerja za duxa Italije in Zahodno rimsko cesarstvo se je končalo.
Bazilisk (bizantinski cesar) in Zenon (bizantinski cesar) · Bazilisk (bizantinski cesar) in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Bizantinski senat
Personifikacija Senata s fascesom v rokah; konzularni diptih Teodorja Filoksena iz leta 525 Bizantinski senat ali vzhodnorimski senat (grško: Σύγκλητος ali Γερουσία) je bil nadaljevanje rimskega senata.
Bizantinski senat in Zenon (bizantinski cesar) · Bizantinski senat in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Bizantinsko cesarstvo in Zenon (bizantinski cesar) · Bizantinsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Bolgari
right Bolgári so južnoslovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija, Trakija in Makedonija.
Bolgari in Zenon (bizantinski cesar) · Bolgari in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Dalmacija (rimska provinca)
Dalmacija, antična rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Dalmacijo in Istro ter njuno zaledje.
Dalmacija (rimska provinca) in Zenon (bizantinski cesar) · Dalmacija (rimska provinca) in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
De iure - de facto
De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.
De iure - de facto in Zenon (bizantinski cesar) · De iure - de facto in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Egipt (rimska provinca)
Egipt je bila rimska provinca, ki jo je leta 30 pr.
Egipt (rimska provinca) in Zenon (bizantinski cesar) · Egipt (rimska provinca) in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Grščina in Zenon (bizantinski cesar) · Grščina in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Hagija Sofija in Zenon (bizantinski cesar) · Hagija Sofija in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Huni in Zenon (bizantinski cesar) · Huni in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Jezus Kristus
Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33. Večina sodobnih poznavalcev antike se strinja, da je Jezus dejansko obstajal in da je bil judovski rabin iz Galileje, ki je ustno razširjal svoj nauk. Krstil ga je Janez Krstnik. Križan je bil v Jeruzalemu po ukazu rimskega prefekta Poncija Pilata. Učenjaki so osnovali več portretov zgodovinskega Jezusa, ki ga pogosto prikazujejo kot nosilca ene od naslednjih vlog: voditelj apokaliptičnega gibanja, mesija, karizmatični zdravilec, čudodelec, modrec in filozof ali družbeni reformator, ki se je zavzemal za enakost vseh ljudi. Primerjali so novozavezne zapise z nekrščanskimi zgodovinskimi zapisi, da bi sestavili kronologijo Jezusovega življenja. Najširše uporabljena koledarska doba, v kateri je trenutno leto (okrajšano kot Anno Domini (n. št.), temelji na srednjeveški oceni leta Jezusovega rojstva. Kristjani verujejo, da je Jezus v svetu edinstvenega pomena. Krščanska doktrina vključuje tudi verovanje, da je bil Jezus spočet od Svetega Duha, rojen Devici, da je delal čudeže, ustanovil krščansko Cerkev, umrl na križu kot daritev v spravo za grehe, vstal od mrtvih in šel v nebesa, od koder se bo vrnil ob koncu časov. Velik del krščanstva časti Jezusa kot utelešenega Božjega sina, drugo od treh oseb Svete Trojice. Nekaj krščanskih skupnosti zavrača trinitaričnost, deloma ali v celoti, kot neskripturalno. Islam Jezusa (navadno prečrkovanega kot Isa) dojema kot pomembnega preroka in mesijo. Za muslimane je Jezus prinašalec prerok in sporočevalec ter otrok deviškega rojstva, vendar ne božjega, niti ni umrl zaradi križanja. Judje zavračajo verovanje, da je Jezus pričakovani Mesija, saj ni izpolnil mesijanskih prerokb iz Tanaka.
Jezus Kristus in Zenon (bizantinski cesar) · Jezus Kristus in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Justinijanov zakonik
Ravenni Justinjanov zakonik (tudi Justinjanov kodeks) je izraz za zbirko zakonov, ki jih je zbral bizantinski cesar Justinjan.
Justinijanov zakonik in Zenon (bizantinski cesar) · Justinijanov zakonik in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Kilikija
Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.
Kilikija in Zenon (bizantinski cesar) · Kilikija in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Konstantinopel in Zenon (bizantinski cesar) · Konstantinopel in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Latinščina in Zenon (bizantinski cesar) · Latinščina in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Leon I. Tračan
Leon I. Tračan, včasih tudi Mesar in Veliki (grško Λέων Α' ὁ Θρᾷξ, latinsko), je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 457 do 474, * 401, † 18. januar 474.
Leon I. Tračan in Zenon (bizantinski cesar) · Leon I. Tračan in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Leon II. (bizantinski cesar)
Leon II. (grško Λέων Β΄, latinsko) je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od 18. januarja do 17. novembra 474, * okoli 467, † 17. november 474.
Leon II. (bizantinski cesar) in Zenon (bizantinski cesar) · Leon II. (bizantinski cesar) in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Makedonija (rimska provinca)
Makedonija (Μακεδονία) je bila Rimska provinca, ki je obsegala ozemlje nekdanjega Antigonidskega kraljestva Makedonije, ki ga je leta 168 pred našim štetjem ob koncu tretje makedonske vojne osvojila Rimska republika.
Makedonija (rimska provinca) in Zenon (bizantinski cesar) · Makedonija (rimska provinca) in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Marcijan
Marcijan (latinsko) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 450 do 457, * 392, † 27. januar 457.
Marcijan in Zenon (bizantinski cesar) · Marcijan in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Mezija
Mezija antična regija in kasneje rimska provinca na Balkanu južno od Donave.
Mezija in Zenon (bizantinski cesar) · Mezija in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Odoaker
Odoaker, tudi Odowakar ali Odovakar (latinsko, ali), je bil častnik rimske vojske, ki je po razpustitvi Zahodnega rimskega cesarstva leta 476 postal prvi kralj Italskega kraljestva (Rex Italiae), * okoli 433, † domnevno 15. marec 493, Ravena, Italsko kraljestvo.
Odoaker in Zenon (bizantinski cesar) · Odoaker in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Ostrogotsko kraljestvo
Ostrogotsko kraljestvo je bilo kraljestvo, ki je nastalalo v zgodnjem srednjem veku, oziroma v obodbju pozne antike.
Ostrogotsko kraljestvo in Zenon (bizantinski cesar) · Ostrogotsko kraljestvo in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Patriarh
Patriarh (grško.
Patriarh in Zenon (bizantinski cesar) · Patriarh in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Prokopij iz Cezareje
Prokopij iz Cezareje, priznani vzhodnorimski učenjak in zgodovinar, * okoli 500, Cezareja, Palestina, † okoli 565.
Prokopij iz Cezareje in Zenon (bizantinski cesar) · Prokopij iz Cezareje in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Ravena
Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.
Ravena in Zenon (bizantinski cesar) · Ravena in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Rimska Armenija
Armenija je bila od konca 1.
Rimska Armenija in Zenon (bizantinski cesar) · Rimska Armenija in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Rimski konzul
Konzul (latinsko: consul), najvišji izvoljeni politični funkcionar (magistrat) Rimske republike.
Rimski konzul in Zenon (bizantinski cesar) · Rimski konzul in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Rimski senat
Zasedanje rimskega senata, freska iz 19. stoletja v palači Madama v Rimu Rimski senat, ena od najtrajnejših političnih institucij antičnega Rima.
Rimski senat in Zenon (bizantinski cesar) · Rimski senat in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Rimsko cesarstvo in Zenon (bizantinski cesar) · Rimsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Rimsko državljanstvo
CIL'' VI.37045), na kateri je zapis o podelitvi rimskega državljanstva vojakom iz Hispanije za nagrado za njihovo službo v rimski konjenici Rimsko državljanstvo, privilegiran politični in pravni položaj, ki je bil omejen na določene sloje rimskega prebivalstva in je prinašal določene pravice in obveznosti.
Rimsko državljanstvo in Zenon (bizantinski cesar) · Rimsko državljanstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Romul Avgust
Romul Avgust, bolj znan kot Romul Avgustul, zadnji zahodnorimski cesar, * med 461 in 463, Ravena, † po letu 476 (živel naj bi še vsaj do leta 507), Castellum Lucullanum, Neapelj.
Romul Avgust in Zenon (bizantinski cesar) · Romul Avgust in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Sasanidsko cesarstvo in Zenon (bizantinski cesar) · Sasanidsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Sirija (rimska provinca)
Sirija, zgodnja rimska provinca.
Sirija (rimska provinca) in Zenon (bizantinski cesar) · Sirija (rimska provinca) in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Skiti
Ozemlje Skitov Skiti so bili iranska nomadska ljudstva, govorili so iranski jezik, ozemlje, ki so ga naseljevali, pa je svoj obseg spreminjalo.
Skiti in Zenon (bizantinski cesar) · Skiti in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Teoderik Veliki
Teoderik Veliki (gotsko Þiudareiks, latinsko, grško Θευδέριχος), pogosto tudi Teodorik, kralj Ostrogotov (475-526), kralj Italskega kraljestva (493–526), regent Vizigotskega kraljestva (511–526) in podkralj Vzhodnega rimskega cesarstva, * 454, Nežidersko jezero, Norik, † 30. avgust 526, Ravena, Italsko kraljestvo.
Teoderik Veliki in Zenon (bizantinski cesar) · Teoderik Veliki in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Trakija in Zenon (bizantinski cesar) · Trakija in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Uzurpator
Uzurpator (iz latinskega usurpatio – prilaščanje, prisvajanje) je posameznik ali skupina posameznikov, ki s silo in brez pravne osnove pridobi in ohranja oblast ali pravice drugega.
Uzurpator in Zenon (bizantinski cesar) · Uzurpator in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Vandali
Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.
Vandali in Zenon (bizantinski cesar) · Vandali in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Vzhodna pravoslavna cerkev in Zenon (bizantinski cesar) · Vzhodna pravoslavna cerkev in Zgodovina Rimskega cesarstva ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Zenon (bizantinski cesar) in Zgodovina Rimskega cesarstva imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Zenon (bizantinski cesar) in Zgodovina Rimskega cesarstva
Primerjava med Zenon (bizantinski cesar) in Zgodovina Rimskega cesarstva
Zenon (bizantinski cesar) 84 odnose, medtem ko je Zgodovina Rimskega cesarstva 444. Saj imajo skupno 49, indeks Jaccard je 9.28% = 49 / (84 + 444).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Zenon (bizantinski cesar) in Zgodovina Rimskega cesarstva. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: