38 odnosi: Akustika, Anglija, Carl Friedrich Gauss, Copleyjeva medalja, Doktorat, Električni naboj, Električni tok, Elektrika in magnetizem, Ernst Heinrich Weber, Fizik, Fizika, Göttingen, Halle, Saška - Anhalt, Izpeljana enota SI, James Clerk Maxwell, Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, Kraljeva družba, Krater (razločitev), Leipzig, London, Luna, Magnetizem, Magnetni pretok, Meritev, Naravoslovje, Nemčija, Nemci, Profesor, Saška, Svetloba, Tekočina, Teologija, Univerza v Göttingenu, Weber (enota), 1804, 1891, 23. junij, 24. oktober.
Akustika
Akustika je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem vseh mehanskih valovanj v plinih, tekočinah in trdnih snoveh.
Novo!!: Wilhelm Eduard Weber in Akustika · Poglej več »
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Wilhelm Eduard Weber in Anglija · Poglej več »
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Novo!!: Wilhelm Eduard Weber in Carl Friedrich Gauss · Poglej več »
Copleyjeva medalja
Copleyjeva medalja je znanstvena nagrada za dosežke na kateremkoli področju znanosti in je najuglednejša nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva družba iz Londona.
Novo!!: Wilhelm Eduard Weber in Copleyjeva medalja · Poglej več »
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Novo!!: Wilhelm Eduard Weber in Doktorat · Poglej več »
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Novo!!: Wilhelm Eduard Weber in Električni naboj · Poglej več »
Električni tok
Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.
Novo!!: Wilhelm Eduard Weber in Električni tok · Poglej več »
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Novo!!: Wilhelm Eduard Weber in Elektrika in magnetizem · Poglej več »
Ernst Heinrich Weber
Ernst Heinrich Weber, nemški zdravnik, psiholog, anatom in fiziolog, * 24. junij 1795, Wittenberg (danes Nemčija), † 26. januar 1878, Leipzig Nemčija.
Novo!!: Wilhelm Eduard Weber in Ernst Heinrich Weber · Poglej več »
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Novo!!: Wilhelm Eduard Weber in Fizik · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Wilhelm Eduard Weber in Fizika · Poglej več »
Göttingen
Göttingen je nemško univerzitetno mesto z okoli 120.000 prebivalci na Spodnjem Saškem in je glavno in največje mesto okrožja Göttingen, ki je hkrati najjužnejše v tej deželi.
Novo!!: Wilhelm Eduard Weber in Göttingen · Poglej več »
Halle, Saška - Anhalt
Halle (tudi Halle an der Saale) je z okoli 240.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saška - Anhalt (malenkost pred glavnim mestom Magdeburgom).
Novo!!: Wilhelm Eduard Weber in Halle, Saška - Anhalt · Poglej več »
Izpeljana enota SI
Izpeljane enote SI so del mednarodnega sistema enot (SI - Système International d'Unités).
Novo!!: Wilhelm Eduard Weber in Izpeljana enota SI · Poglej več »
James Clerk Maxwell
Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburg, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.
Novo!!: Wilhelm Eduard Weber in James Clerk Maxwell · Poglej več »
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, nemški matematik, * 13. februar 1805, Düren, Prvo Francosko cesarstvo (sedaj v Nemčiji), † 5. maj 1859, Göttingen, Hanover.
Novo!!: Wilhelm Eduard Weber in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet · Poglej več »
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Novo!!: Wilhelm Eduard Weber in Kraljeva družba · Poglej več »
Krater (razločitev)
Kráter je lahko.
Novo!!: Wilhelm Eduard Weber in Krater (razločitev) · Poglej več »
Leipzig
Lega Leipziga v Nemčiji 250px Leipzig (poljsko in lužiškosrbsko Lipsk, češko in zastarelo slovensko Lipsko) je z okoli 600.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saški, saj po številu prebivalstva nekoliko presega glavno mesto Dresden.
Novo!!: Wilhelm Eduard Weber in Leipzig · Poglej več »
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Wilhelm Eduard Weber in London · Poglej več »
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Novo!!: Wilhelm Eduard Weber in Luna · Poglej več »
Magnetizem
Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.
Novo!!: Wilhelm Eduard Weber in Magnetizem · Poglej več »
Magnetni pretok
Magnétni pretòk (tudi magnétni flúks, oznaka Φm) je merilo za število magnetnih silnic skozi izbrano ploskev.
Novo!!: Wilhelm Eduard Weber in Magnetni pretok · Poglej več »
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Novo!!: Wilhelm Eduard Weber in Meritev · Poglej več »
Naravoslovje
Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.
Novo!!: Wilhelm Eduard Weber in Naravoslovje · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Wilhelm Eduard Weber in Nemčija · Poglej več »
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Novo!!: Wilhelm Eduard Weber in Nemci · Poglej več »
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Novo!!: Wilhelm Eduard Weber in Profesor · Poglej več »
Saška
Saška (Freistaat Sachsen; Swobodny stat Sakska) je nemška zvezna dežela na jugovzhodu države, ki je po površini za okoli 2000 km² manjša od Slovenije, a z dobrimi štirimi milijoni prebivalcev šesta najštevilčnejša nemška zvezna dežela.
Novo!!: Wilhelm Eduard Weber in Saška · Poglej več »
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Novo!!: Wilhelm Eduard Weber in Svetloba · Poglej več »
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Novo!!: Wilhelm Eduard Weber in Tekočina · Poglej več »
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje. Kot akademska disciplina se predava na univerzah po vsem svetu, v obliki fakultet (ang. Faculty of Theology), bogoslovnih semenišč (ang. Seminaries) ali bogoslovnih šol (ang. Schools of divinity).
Novo!!: Wilhelm Eduard Weber in Teologija · Poglej več »
Univerza v Göttingenu
Univerza v Göttingenu (tudi Georgia Augusta) je univerza v Göttingenu (Nemčija), ki jo je leta 1734 ustanovil Jurij II. Britanski, kralj Velike Britanije in elektor Hannovra.
Novo!!: Wilhelm Eduard Weber in Univerza v Göttingenu · Poglej več »
Weber (enota)
Weber (oznaka Wb) je izpeljana enota v sistemu SI za merjenje magnetnega pretoka.
Novo!!: Wilhelm Eduard Weber in Weber (enota) · Poglej več »
1804
1804 (MDCCCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Wilhelm Eduard Weber in 1804 · Poglej več »
1891
1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Wilhelm Eduard Weber in 1891 · Poglej več »
23. junij
23.
Novo!!: Wilhelm Eduard Weber in 23. junij · Poglej več »
24. oktober
24.
Novo!!: Wilhelm Eduard Weber in 24. oktober · Poglej več »